Zdravljenje poškodovanih meniskov – konzervativno ali operativno?

V članku vam bomo predstavili, kako poteka zdravljenje poškodovanega meniskusa z dokazi podprtimi, modernimi fizioterapevtskimi pristopi.

Meniska sta hrustančni tvorbi v kolenu, oblikovana podobno kot francoski rogljič. Skrbita za boljši prenos sil in stabilnost kolenskega sklepa. V vsakem kolenu se nahajata dva, eden na notranji, drugi na zunanji strani.

Meniski se relativno pogosto poškodujejo ob padcih, udarcih, kontaktnih športih ali se postopoma degenerirajo zaradi manjših, dolgotrajnih, manj optimalnih obremenitev.

Kako lahko pomaga fizioterapevt?

Laikom se pogosto zdi logično in intuitivno, da pomaga kirurgija, ko se poškodovani delček meniskusa zašije ali odstrani, ampak kaj pa lahko naredi fizioterapevt?

Najprej s kliničnimi in gibalnimi testi ugotovimo, ali gre sploh za boleč meniskus. Težava je namreč pogosto lahko tudi drugje, saj koleno sestavlja več sklepov, npr. v patelofemoralnem sklepu (bolečine okrog pogačice), v tibiofibularnem sklepu – pri kolenu med mečnico in golenico ali drugih mehkih tkivih...

Niti MR, CT ali druga slikovna diagnostika niso najbolj zanesljivi, da lahko z gotovostjo trdimo, da boleče koleno povzroča meniskus, saj naj bi dandanes strokovnjaki že vedeli, da do strukturnih sprememb na meniskih prihaja že zelo zgodaj (pri zelo aktivno populaciji že od 25. leta dalje), te pa so zelo redko povezane z bolečino ali zmanjšano funkcijo.

Najverjetneje gre za normalno, s staranjem ali lepše rečeno z zrelostjo povezane spremembe kolagena.

Podoben pojav, kot npr. pri smejalnih gubah na koži, ki so tudi neboleče. Sam hrustanec namreč ni nociceptivno oživčen, kar pomeni, da njegova poškodba sama po sebi ne povzroča bolečine. Te najverjetneje nastanejo zaradi spremenjene biomehanike, ki jo poškodba povzroča.

Kdaj se uporabijo manualne tehnike?

Če testi in anamneza potrdijo, da gre za meniskus, lahko uporabimo razne manualne tehnike, kjer direktno ali indirektno razbremenimo meniskus, da se lažje celi ter optimiziramo biomehanično gibanje sklepa, da se bolečina bistveno zmanjša ali celo izgine.

Kot vsaka struktura se tudi meniskus krepi oziroma celi, v kolikor je obremenitev pravilno usmerjena in stopnjevana, zato prikažemo in po želji posnamemo tudi optimalne vaje, ki se razlikujejo glede na posameznikove zahteve, fizično pripravljenost, obseg poškodbe ipd.

Te primerno stopnjujemo, dokler se oseba spet ne vrne nazaj v optimalno formo. S takim pristopom, ki sliši tudi na ime konzervativno zdravljenje, smo lahko enako ali bolj učinkoviti kot z operacijo, tveganja pa razen »musklfibra« in rahle bolečine praktično ni. 

Še vedno niste prepričani v uspešnost konzervativnega fizioterapevtskega zdravljenja?

Poleg izkušenj to potrjujejo tudi uradne, ugledne študije, objavljene v mednarodnih strokovnih medicinskih dnevnikih, ki jih lahko preberete na povezavah spodaj.

Seveda obstajajo poškodbe, kjer je kljub konzervativnemu zdravljenju operacija vseeno potreba, a v luči novih dognanj se je smiselno najprej odločiti za konzervativno zdravljenje – tudi če smo le delno uspešni, bomo šli na operacijo z več mišične mase in v boljši formi, kar pa znatno zmanjša čas okrevanja.

Preventiva za zdrava kolena

Najboljša je seveda preventiva. Pred večjimi napori, hoji ali teku po neravnem terenu ali kontaktnimi športi je potrebno dobro ogrevanje, kjer se ne raztezamo statično, ampak izvajamo gibe, ki so specifični za šport.

Če dlje časa nismo bili aktivni na nivoju, katerega se nameravamo lotiti, priporočamo, da vsaj en mesec (idealno tri) prej začnemo s pripravo. Kot smo dejali, se bo tkivo s postopno obremenitvijo jačalo. Za kolena, ne samo meniske, so predvsem priporočljivi tek, poskoki sonožno ipd.

Kot progresijo pa čez čas dodamo menjave smeri in postopen prehod k enonožnim poskokom, kasneje lahko dodamo menjave smeri tudi pri enonožnih poskokih. Pazimo, da so koleno, stopalo in kolk čimbolj poravnani eden nad drugim. Za bolj natančne nasvete pri vadbi se lahko obrnete na fizioterapevta ali kineziologa.

Strokovne študije na omenjeno temo:

  • Primerjava operacije s fizioterapijo:

https://www.researchgate.net/publication/305714646_Arthroscopic_Partial_Meniscectomy_or_Conservative_Treatment_for_Nonobstructive_Meniscal_Tears_A_Systematic_Review_and_Meta-analysis_of_Randomized_Controlled_Trials

https://bmjopen.bmj.com/content/7/5/e016114

https://www.hindawi.com/journals/bmri/2020/1709415/

  • Primerjava operacije s placebo operacijo (samo rez na koži):

https://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJMoa1305189

  • Tveganja, povezana z artroskopijami, ki se jim s konzervativnim zdravljenjem izognemo:

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/1529-0131(199804)41:4%3C687::AID-ART16%3E3.0.CO;2-2

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1002/1529-0131(199804)41:4%3C687::AID-ART16%3E3.0.CO;2-2

 

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.