Vsi obrazi migrene, 1. del

Ko sicer zdrava ženska srednjih let, bolnica z migreno, počasi s sklonjeno glavo stopi skozi vrata moje ordinacije, takoj vem, koliko je ura. Je povsem bleda, s podočnjaki, oči ima ozko priprte, želi si kozarca vode. “A je spet tisti dan v mesecu,” jo vprašam. Počasi spije požirek vode in po krajši pavzi odgovori: “Že tretji ta teden. Življenje se mi je obrnilo na glavo. V glavi mi razbija, vse izbruham, ne morem trezno razmišljati. Tako naprej ne gre več, povsem sem na dnu.”

Breme migrene je veliko

Migrena je ena najbolj onesposabljajočih nevroloških bolezni, pa čeprav ni smrtna in dolgoročno ne vodi v poslabšanje nevroloških funkcij. Glede na ugotovitve raziskave delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije, ki že več desetletij spremlja vpliv preko 350 bolezni na svetovno prebivalstvo, je migrena glavni nevrološki razlog za t. i. izgubljeni čas zaradi bolezni v starostni skupini 10 do 40 let. Med drugim so v tej skupini najbolj delovno aktivni ljudje in tisti, ki ustvarjajo družine.

Ocena je, da je v Sloveniji okoli 12 % bolnikov z migreno, pri čemer je razmerje med ženskami in moškimi tri proti ena.

Pa vendar se o tej bolezni malo govori, še več, v določenih okoljih (npr. na nekaterih delovnih mestih) je problematizirana, stigmatizirana.

Migrena in vsi njeni simptomi

Eden najbolj obremenjujočih simptomov migrene je glavobol. Bolniki ga opisujejo kot eno najhujših bolečin. Opisi pa so različni. Pri nekaterih gre za utripanje na eni strani glave, tipično v sencih ali zatilju, spet pri drugih se pojavi ostra bolečina za enim očesom, ki traja ure in ure, bolniki imajo občutek, da jim bo oko iztrgalo. Tretji opisujejo močan primež, ki stiska glavo z obeh strani. Bolečino poslabša premikanje glave in običajna telesna aktivnost. Bolnikom zato najbolj ustreza počitek leže z glavo pri miru, v temi.

Vendar pa glavobol ni edini simptom migrene.

  • Ob glavobolu, zlasti pri najmočnejšem, je prisotna slabost, pri marsikom pride tudi do bruhanja. Številne bolnike moti svetloba, še več, pogled v svetlejši predmet ali svetlobo sončnega dne jim poslabša glavobol. Temu fenomenu pravimo fotofobija. Podobno je lahko s hrupom (fonofobija) ali z vonji (ozmofobija).
  • Številni bolniki ure ali dneve pred nastankom hudega glavobola poročajo o spremembi razpoloženja in pogostem zehanju, nekaterim se pojavi močan apetit po določeni hrani (npr. pici). Gre za premonitorno fazo.
  • Približno tretjina bolnikov neposredno pred nastankom glavobola razvije neprijetne nevrološke simptome in znake, kot je mravljinčenje, ki se začne v dlani in postopno v nekaj minutah razširi navzgor po roki vse do iste strani obraza.
  • Spet pri drugih se pojavi drobna žareča nit v vidnem polju, ki se navadno iz središča širi postopno navzven, za seboj pušča področje meglenega vida. Takšni simptomi vztrajajo 15 do 20 minut in jim pravimo migrenska avra. Pri nekaterih bolnikih je ta lahko zelo dramatična, saj se pojavi motnja govora, huda vrtoglavica, dvojni vid ali pa celo motena mišična moč ene polovice telesa. Simptomi so lahko tako hudi, da ob prvem pojavu bolnik pomisli, da gre za možgansko kap. Glavobol nato tipično sledi migrenski avri, v nekaterih primerih pa se avra pojavi šele, ko se glavobol že začne.

Nekaterim bolnikom močno pomaga spanec, saj se pogosto zbudijo povsem prerojeni. Vendar pa za veliko bolnikov konec glavobola še ne pomeni odrešitve. Številni namreč vstopijo v t. i. postdromalno fazo, v kateri so nenavadno utrujeni in imajo težave s koncentracijo, kar lahko traja tudi en dan ali dva.

Glede na vse pojavne oblike migrene je jasno, da je migrena več kot le glavobol, kar opredelimo z izrazom migrenski napad. En napad z vsemi pridruženimi fazami lahko traja več dni. Prav vse migrenske faze pa imajo simptome, ki pomembno omejijo storilnost posameznika tako doma kot na delovnem mestu. Zato je breme migrene tako veliko.

Nekateri dejavniki lahko sprožijo migrenski napad

Imenujemo jih sprožilci. Navaja jih velika večina bolnikov z migreno.

  • Med najpogostejšimi je stres, bodisi na delovnem mestu ali v družinskem okolju.
  • Pri ženskah je pomemben sprožilec menstrualni ciklus, in sicer dnevi pred, ob ali po menstrualni krvavitvi ali ob ovulaciji, kar je povezano z nenadno spremembo koncentracije ženskih spolnih hormonov v krvi.
  • Pogosti sprožilci so nekatere vrste hrane, kot so siri (zlasti mazavi francoski), vino in druge vrste alkohola, čokolada, oreški, predelana hrana, svinjsko meso, hrana z veliko vsebnostjo glutena.
  • Nekoliko manj pogosti sprožilci so pomanjkanje spanja ali pretirano spanje, dehidracija, pretiran telesni napor, sprememba časovnega pasu po dolgih letih, sprememba vremena.

Zavedanje o sprožilcih je pomembno pri vodenju migrene, saj lahko izogibanje tem dejavnikom močno zmanjša število migrenskih napadov.

Število migrenskih napadov med posamezniki močno variira

Bolnikov z migreno je veliko, vendar je na srečo pri večini število napadov nizko, in sicer nekaj na leto. Približno 15 % bolnikov ima štiri ali več napade mesečno in imajo zaradi migrene pomembno zmanjšano kvaliteto življenja. Približno dva % bolnikov ima zelo veliko število napadov, saj se pri njih glavobol pojavi vsake dva dni ali celo pogosteje, gre za bolnike z najtežjo obliko bolezni, ki ji pravimo kronična migrena. Nekateri izmed teh bolnikov so zaradi migrene invalidsko upokojeni.

Potrebno se je zavedati, da število napadov skozi posameznikovo življenje variira, in sicer so lahko meseci, ko je napadov več, in nato leta, ko napadov ni, kar je odvisno od določenih dejavnikov. V splošnem se največje število napadov pojavi med 35. in 45. letom starosti, predvsem pri ženskah. Omenjeno zavedanje nas vodi pri zdravljenju migrene, saj moramo z ustrezno farmakoterapijo prebroditi predvsem kritično obdobje v posameznikovem življenju, naravni potek pa je običajno ugoden, saj napadi izzvenijo v višjih starostnih obdobjih ne glede na naše ukrepanje.

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.