Vrtoglavica in omotica

Vrtoglavica je pogost simptom, zaradi katerega se ljudje obračajo po pomoč k zdravniku. Pogosto pa zamešajo izraza vrtoglavca in omotica, med katerima obstaja razlika.

Pri pravi vrtoglavici ima človek občutek, da se okolica okoli njega intenzivno vrti, zaradi česar mu je slabo, ga sili na bruhanje in je negotov pri hoji. Pri omotici klinična slika ni tako izrazita. Človek ima občutek lebdenja, negotovosti, pri hoji pa občutek, da bo izgubil zavest, lahko je tudi oslabel. V prispevku bomo pregledali vzroke za pojav vrtoglavice in omotice, osvetlili razlikovanje med periferno in centralno vrtoglavico, omenili nujna stanja, ki zahtevajo takojšnjo pomoč zdravnika, ter predstavili načine zdravljenja.

Zakaj se pojavi vrtoglavica ali motnja ravnotežja?

Občutek ravnotežja pogojujejo informacije iz več sistemov čutil, in sicer vidnega, slušnega, taktilnega (občutek za dotik) in proprioceptivnega sistema (informacije o napetosti v mišicah in položaju sklepov) ter ravnotežnega organa v notranjem ušesu. Prek živčnih poti pridejo podatki iz čutil do centrov v možganih (možgansko deblo, mali možgani, možganska skorja na več delih), kjer poteka analiza podatkov. V primeru okvare na katerem koli nivoju so informacije neusklajene in pojavi se občutek motenega ravnotežja.

Motnje se lahko zgodijo na perifernem delu ravnotežnega sistema (ravnotežni organ, vid, sluh, receptorji v mišicah in sklepih ter občutek za dotik) ali na centralnem delu (živčne poti, mali možgani, možgansko deblo in skorja na več delih). Razlikovanje med okvaro na enem ali drugem sistemu je lahko težavno, pa vendar pomembno, saj je od mesta prizadetosti odvisno ukrepanje.

Omotica nastane zaradi motenj v delovanju drugih organov ali organskih sistemov, več o tem v odseku z naslovom Omotica.

Periferna vrtoglavica

Vzrok t. i. prave vrtoglavice, torej periferne vrtoglavice, je praviloma bolezensko dogajanje v ravnotežnem organu v notranjem ušesu in na nivoju slušno-ravnotežnostnega živca.

Najpogostejši razlogi periferne vrtoglavice so:

  • viroze, ki povzročijo nevronitis (vnetje) slušno-ravnotežnostnega živca,
  • benigni paroksizmalni položajni vertigo (BPPV), pri katerem pride do pomika kamenčkov, imenovanih otoliti, v polkrožne kanale ravnotežnega organa, od koder zaradi draženja čutnic pošiljajo napačne informacije možganom (običajno ob obračanju v postelji ali nenadnem gibu glave),
  • bakterijski labirintitis kot posledica širjenja bakterijske okužbe iz srednjega ušesa,
  • stanje po poškodbi glave in razpok kosti, v kateri leži ravnotežni organ,
  • redkeje pa Menierova bolezen (Mb. Meniere), za katero so značilni triada hipne vrtoglavice, šumenje v ušesu in izguba sluha.

Pri periferni vrtoglavici ima človek občutek gibanja, vrtenja (kot na vrtiljaku), padanja ali lebdenja. Ob tem človek nima druge prizadetosti – ni omotičen ali slaboten, ni prizadetosti drugih organov (sluh, vid), nima glavobola, motenj koordinacije ali drugih nevroloških izpadov, ki govorijo za centralni tip. Pogosto se pojavi po prebolevanju viroze ali bakterijske okužbe ali po nenadnem obračanju v postelji (BPPV). Značilen je horizontalni nistagmusnehotni gibi zrkel, ki jih opazi zdravnik pri kliničnem pregledu. Bolniku je lahko slabo, lahko tudi bruha.

Centralna vrtoglavica

Kot pove že ime, je izvor centralne vrtoglavice v centralnem živčevju. Najbolj alarmanten razlog za pojav hipne, izrazite vrtoglavice s prizadetostjo koordinacije in hoje je možganska kap ali krvavitev v področju možganskega debla ali malih možganov. Klinična slika v teh primerih je nenadna in burna in tak bolnik nemudoma potrebuje pregled pri zdravniku.

Pojav teh simptomov običajno ni vezan na nenadno spremembo položaja telesa ali glave, ampak se simptomi lahko pojavijo sami od sebe, pred tem se običajno bolnik počuti povsem v redu. Razlogi za nastanek centralne vrtoglavice so lahko tudi demielinizacijski procesi, možganski tumorji ter druge bolezni, katerih posledice se kažejo z vrtoglavico.

Pri centralni vrtoglavici ima človek običajno občutek nihanja, pijanosti, splošne nestabilnosti in motenj koordinacije. Pomemben simptom, ki nam pomaga ločiti centralno od periferne vrtoglavice, je glavobol, ki se pri slednji praviloma ne pojavlja. Kakršni koli nevrološki izpadi, kot so povešen ustni kot, motnje občutka za dotik ali motnje motorike po eni strani, dvojni vid, izpadi vidnega polja, asimetrični zenici, težave s požiranjem itn., govorijo v prid centralni vrtoglavici.

Zelo pomemben znak je tudi motena hoja. Bolniki izrazito nezanesljivo hodijo, se opotekajo, hoja je nespretna, potrebujejo veliko opore, včasih se tudi težko že samo usedejo.

Pomembni dejavniki tveganja za razvoj centralne vrtoglavice so višja starost in pridružene kronične bolezni (hipertenzija, hiperlipidemija, sladkorna bolezen itn.). Značilen je centralni nistagmus, ki se pojavlja ob pogledu v vse smeri, zlasti značilno ob pogledu navzgor.

Omotica

Omotica se običajno pojavlja ob patologiji na žilju v sklopu ateroskleroze, ko je motena preskrba možganov s kisikom. Lahko se pojavi tudi v sklopu ortostatske hipotenzije, torej prekomernega padca tlaka ob spremembi položaja telesa (npr. vstajanje s stola).  

Značilna je praviloma za starejše ljudi ali ob jemanju določenih zdravil za zdravljenje hipertenzije. Pojavlja se lahko tudi ob slabokrvnosti in pri motnjah delovanja ščitnice ali pri sladkorni bolezni (neurejen krvni sladkor ali posledice dolgotrajne bolezni s prizadetostjo velikega ali malega žilja in posledično tudi živčevja).

Zdravljenje

Razlikovanje med periferno in centralno vrtoglavico je pogosto težavno. Treba je opraviti natančno anamnezo, s katero ugotovimo značilnosti vrtoglavice in razločimo, ali gre morda bolj za omotico. Ugotovimo, v kakšnih okoliščinah so se težave pojavile, ter vzamemo v ozir tudi bolnikovo preteklost in vse pridružene bolezni. Sledi natančen klinični pregledsplošen pregled vključno z meritvami krvnega tlaka sede, stoje, krvnega sladkorja – in nevrološki pregled.

Za zdravljenje periferne vrtoglavice lahko uporabljamo različne učinkovine, ki bodo skrajšale trajanje bolezni. Na voljo imamo cinarizin in betahistin ter cinarizin v kombinaciji z dimenhidrinatom. V primeru BPPV poznamo manevre, pri katerih lahko z gibi glave po točno določenem zaporedju tiste otolite, ki so se premaknili v polkrožne kanale, ponovno spravimo na svoje mesto in se simptomi umirijo. Če zdravljenje ni učinkovito ali je ob vrtoglavici prisotna še izguba sluha, je treba bolnika napotiti k specialistu ORL.

V primeru vrtoglavice centralnega tipa, ki je nastala nenadno in sumimo na možgansko kap ali krvavitev, je potrebna napotitev na nujni pregled k nevrologu. V primeru ostalih stanj, ki so vzrok za vrtoglavico, pa je ravno tako na mestu napotitev k specialistu za diagnostiko in ustrezno usmerjeno zdravljenje (možganski tumorji, multipla skleroza itn. ali druge internistične bolezni s svojimi posledicami).


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI