Tinitus – šumenje v ušesu

Tinitus je strokovno poimenovanje za šumenje, piskanje, ropotanje in druge zvoke v enem ali obeh ušesih. Gre za pogosto bolezensko stanje, ki je za bolnika zelo moteče, na srečo pa se v veliki večini primerov za njim ne skriva kakšna resnejša bolezen. Pri večini tinitus mine sam od sebe, žal pa je pri nekaterih bolj trdovraten in lahko traja mesece ali leta.

Osnovni bolezenski mehanizem pri tinitusu je napačno zaznavanje zvoka v možganih. Najpogosteje gre za motnjo na nivoju notranjega ušesa – to v možgane pošilja napačne signale o zvoku, ki ga dejansko ni, možgani pa ta zvok zaradi signala slišijo. Na to, kako huda je bolezen, pomembno vpliva zaskrbljenost bolnika, zakaj je do tinitusa prišlo, saj v tem primeru motnje sliši glasneje, šumu prisluhne in ga tudi bolj moti.

 

Vzroki za tinitus

Vzrokov za pojav tinitusa je več. Lahko gre za:

  • izgubo sluha, povezano s staranjem,
  • bolezni ušes (vnetja, zamašen sluhovod ...),
  • hrup,
  • nekatera zdravila (protibolečinska, nekateri antibiotiki, kemoterapevtiki, svinec, živo srebro itn.),
  • poškodbe glave in vratu,
  • določene nevrološke bolezni,
  • pomanjkanje vitamina B12, bolezni ščitnice,
  • depresijo, anksioznost,
  • fibromialgijo.

Tinitus, ki ga lahko slišijo tudi drugi (npr. zdravnik pri pregledu s poslušanjem vratnih žil) in je utripajoč, je navadno žilnega izvora.

 

Kdaj zaradi tinitusa k zdravniku?

Če tinitus traja več dni, svetujemo pregled pri zdravniku. Prav tako je pregled potreben, če tinitus spremljajo hud glavobol, motnje ravnotežja ali naglušnost in če je tinitus enostranski ali pulzirajoč. Morda bo potrebna napotitev tudi v laboratorij ali k specialistu otorinolaringologu ali nevrologu, pri večini pa bo že družinski zdravnik lahko izključil nevarna stanja.

 

Zdravljenje tinitusa

Žal še ne poznamo učinkovitega zdravljenja samega tinitusa. Če je posledica neke druge bolezni, potem ustrezno zdravimo osnovno bolezen. Pri naglušnih bolniki slušni aparati izboljšajo sluh in hkrati utišajo tinitus.

Pri večini primerov vzroka tinitusa ne najdemo. Pri teh je zelo pomembna samopomoč. Večini bolnikov odleže že, ko jih zdravnik pomiri, da tinitus ni znak nevarne bolezni in tako takoj postane manj moteč. Zelo pomembno je, da bolnik poskusi "pozabiti" na tinitus. Pomaga, če ima v ozadju tiho glasbo ali hrup. Ko je bolnik zaposlen z neko drugo dejavnostjo, tinitus pogosto ni več tako moteč. Zelo koristi tudi sproščanje. Učinkovita je psihoterapija, zlasti kognitivno vedenjska.


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI