Športna rekreacija in z njo povezane poškodbe

V zadnjem desetletju je športna rekreacija postala zelo priljubljena in število rekreativnih športnikov je v nenehnem porastu. Športna rekreacija je pomembna za vzdrževanje fizične in psihične kondicije, predvsem pa za ohranjanje zdravja in preprečevanje številnih bolezni, najbolj srčno-žilnih. A s športnimi aktivnostmi se poveča tudi tveganje za nastanek poškodb.

Vzroki za poškodbe

Poškodbe so lahko posledica enkratnega dogodka, kot so padec, zvin, udarec ali prekomeren gib. Imenujemo jih tudi travmatske poškodbe. Pogosti vzroki so: nepazljivost, utrujenost in neustrezna oprema. Poškodbe pa so lahko tudi posledica ponavljajočih se obremenitev, ki postopno vodijo v poškodbo tkiva. Najpogosteje so poškodovane tetive in sklepni hrustanec, kar lahko vodi v prezgodnjo ali trajno okvaro.

Pri preprečevanju preobremenitvenih poškodb je pomembna pravilna priprava na športno aktivnost. Svetujemo posvet pri kineziologu ali fizioterapevtu, ki bo ocenil stanje gibalnega sistema, moč in prožnost mišic ter prožnost tetiv. Svetoval bo tudi dodatno vadbo, ki jo je treba izvajati. Ko ima športnik že ugotovljeno bolezensko stanje ali poškodbo, je pred pravilno izbiro športne aktivnosti potreben pregled pri ortopedu. V vsakem primeru pa je nujna ustrezna izbira in uporaba športne opreme (obutev, športni rekviziti, zaščitna oprema) ter pravilna izvedba tehnike športov.

Travmatske poškodbe rekreativnih športnikov

Pri poškodbah, ki so posledica nenadnega in enkratnega dogodka, lahko pride do  kosti (zloma), poškodbe sklepa (zvin ali izpah) ter do različnih poškodb tetiv in mišic. Običajno se poškodovance napoti k zdravniku specialistu, ki predpiše ustrezne preiskave in zdravljenje. Pri resnejših poškodbah (npr. padci z višine pri plezanju ali padci s padalom, padci s kolesom, močnejši kontaktni udarci pri športih z žogo) se lahko poškoduje tudi glava in centralni živčni sistem, vretenca hrbtenice s hrbtenjačo, večje kosti, medenica in notranji organi.

Od poškodb sklepov so najpogostejši zvini gležnja, pri katerih pride do natrganja stranskih vezi, redkeje do poškodbe hrustanca. Sledijo zvini kolenskega sklepa, pri katerih se lahko poškodujejo sklepna ploščica (menisk), sklepni hrustanec ali pa kolenske vezi (križni in stranske vezi).

Pri padcu na ramenski sklep so pogosti zlom ključnice, izpah sklepa med ključnico in lopatico (AC sindezmoliza), izpah ramenskega sklepa (Bankartova poškodba) in natrganje tetiv rotatorne manšete. Pri sunkovitih gibih pride lahko do natrganja narastišča tetive bicepsa na lopatico (SLAP-poškodba). Pri padcu na roko se lahko poškodujejo tudi kosti komolca, zapestja in dlani. Pri poškodbah gležnja in stopala pogosto ugotavljamo tudi zlome stopalnic ter kosti zgornjega in spodnjega skočnega sklepa.

ramenski sklep

Ramenski sklep

Zelo pogosta poškodba pri rekreativnih športnikih je raztrganina Ahilove tetive. Pri sunkovitem gibu začutimo pekočo bolečino v predelu tetive in takrat je večinoma slišen pok. Izjemno boleče je tudi obremeniti stopalo. Pri teku ali športih z žogo pogosto pride do poškodb stegenskih mišic in mišic goleni.

Preobremenitvene poškodbe rekreativnih športnikov

Preobremenitvene poškodbe nastanejo zaradi ponavljajočih se mikroskopskih poškodb mehkih tkivih, ki so že v normalnih razmerah slabše prekrvljena. Posledica poškodbe je vnetje, ki ga telo skuša pozdraviti z brazgotinjenjem. V določenih primerih se natrgajo oziroma pretrgajo tetive. Preobremenitev hrustanca v sklepu lahko privede do vnetja in prezgodnje obrabe sklepa.

Različne preobremenitvene poškodbe običajno nastanejo v povezavi s športnimi aktivnostmi, ki jih športnik izvaja. Pri športih, kjer je obremenjen ramenski sklep (tenis, odbojka, rokomet, plezanje), pogosto pride do vnetja tetiv (tendinitisa) rotatorne manšete, najpogosteje mišice nadgrebenčnice (supraspinatusa), ali tetive dolge dvoglave mišice (bicepsa). Pogosto opažamo vnetja tetiv v področju komolca (epikondilitis), kar imenujemo teniški ali golfski komolec. V komolcu zaradi preobremenitev pride tudi do utesnitve veje koželjničnega (radialnega) živca.

Pri športnikih, pri katerih so obremenjene predvsem spodnje okončine, se srečujemo z različnimi poškodbami. V predelu kolka lahko pride do vnetja ali poškodb mišic, ki se naraščajo na medenico ali na stegnenico, možne so tudi preobremenitvene poškodbe sklepnega hrustanca in hrustančnega labruma. V predelu kolena opažamo vnetja narastišča tetive štiriglave mišice (kvadricepsa) na pogačico, vnetje zunanje (lateralne) fascije (sindrom iliotibialnega trakta) in vnetje patelarnega ligamenta (skakalno koleno). Pri kolenu zaradi preobremenitve pride lahko tudi do poškodbe in zmehčanja hrustanca (hondromalacije) ali do preobremenitvene poškodbe sklepne ploščice (meniska).

V predelu gležnja so najpogostejša vnetja Ahilove tetive, ki se lahko poškoduje v samem tetivnem delu (tendinopatija) ali ob narastišču na kost petnice (insercijska tendinopatija). Pogosto pride tudi do vnetja mešička med tetivo in kostjo petnice (burzitis) ter do pojava kostnih izrastkov na petnici (Haglundova eksostoza).

Poškodba Ahilove tetive

Poškodba Ahilove tetive

Posledica preobremenitve podplata je lahko vnetje in poškodba plantarne fascije ali pojav kostnega izrastka na podplatu petnice (trn v peti). Pri dolgotrajnih obremenitvah, kot so daljši teki ali hoja, lahko pride tudi do preobremenitvenih zlomov stopalnic, najpogosteje druge ali pete stopalne kosti (stresni zlom).

Pogosto imajo športniki zaradi preobremenitev težave z bolečinami v hrbtenici, kjer pride do vnetja mišic, v težjih primerih pa lahko do izbočenja medvretenčnih ploščic (hernija diskusa), preobremenitve malih fasetnih sklepov ali premika vretenc (spondilolisteza).

Diagnostične preiskave

Pri postavljanju diagnoze je poleg anamneze in kliničnega pregleda pogosto potrebna dodana diagnostična obdelava. Pri sumu na zlom kosti je treba opraviti rentgensko slikanje (RTG) in/ali slikanje z računalniško tomografijo (CT). Pri poškodbah tetiv ali mišic uporabljamo ultrazvočno diagnostiko. Najpogosteje se pri diagnostiki poškodb tetiv ali mišice in sklepov uporablja preiskava z magnetno resonanco (MR). MR je tudi preiskava, s katero ugotovimo poškodbo sklepnega hrustanca in poškodbo vezi v različnih sklepih.

Zdravljenje

Zdravljenje poškodb rekreativnih športnikov je lahko konzervativno ali operativno (kirurško). Pri zlomih ali strganju tetiv in vezi v sklepu je pogosto potrebna operativna terapija. Operativne posege na sklepih običajno opravljamo manj invazivno – artroskopsko, kar pomeni manjšo dodatno poškodbo tkiva in hitrejšo rehabilitacijo.

Večino preobremenitvenih poškodb lahko zdravimo konzervativno. Treba je ugotoviti vzrok nastanka poškodbe ter prilagoditi športne aktivnosti. Zdravljenje je odvisno od diagnoze, ki je bila postavljena. V primeru akutnih bolečin je potreben počitek, svetujemo analgetično terapijo in hlajenje. Običajno bolnika napotimo na fizioterapijo, kjer se z uporabo manualnih tehnik in protibolečinskih terapij zmanjšata bolečina in vnetje.

Manualna terapija je v zdravljenju preobremenitvenih poškodb najuspešnejša, pogosto pa uporabljamo laser, TENS, ultrazvok, TECAR, magnetoterapijo, razne svetlobne terapije in udarne valove. Pri uporabi omenjenih načinov je potrebno sodelovanje med zdravnikom in fizioterapevtom. Pogosto so potrebne tudi individualna vadba, ekscentrične in raztezne vaje ter analiza drže, celotnega gibalnega sistema in stopalnega odtisa.

V zadnjih letih je pri zdravljenju poškodb učinkovito tudi biološko zdravljenje. Pri zdravljenju poškodb tetiv, mišic in preobremenitev sklepov se lahko uporabi zdravljenje s trombocitno plazmo, vedno bolj pa se pri obrabi sklepnega hrustanca uporablja tudi zdravljenje z mezenhimskimi matičnim celicami.


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI