Revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je kronična, vnetna revmatična bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa skoraj vse organske sisteme. Za boleznijo zboli približno 1 odstotek prebivalstva. Pojavi se lahko v vsaki starosti, najpogosteje med 30. in 55. letom. Ženske zbolevajo približno trikrat pogosteje kot moški.

Natančnega vzroka bolezni ne poznamo; pomembno vlogo imajo dedni dejavniki, možno je, da pride do bolezni z okužbo z bakterijami, virusi in drugimi mikroorganizmi.

Potek bolezni

Bolezen se pogosto začne blago in počasi napreduje, redkeje je potek hujši. Revmatoidni artritis najpogosteje prizadene sklepe v zapestju in prstih rok. Sklepi so otečeni, koža je lahko toplejša in pordela, bolečina v sklepih je stalna, najhujša je v zgodnjih jutranjih urah. Sklepi so slabše gibljivi, značilna je jutranja okorelost sklepov, ki traja dlje kot eno uro. Lahko je prisotno tudi slabše počutje, utrujenost, izguba teka, znojenje, nespečnost, manj pogosto povišana telesna temperatura.

Pri nekaterih se pojavijo podkožni revmatoidni vozliči, predvsem na mehanično izpostavljenih mestih: nad komolci, podlakti, na malih sklepih rok, nad koleni, redkeje tudi v notranjih organih. Lahko se pojavijo tudi nad drugimi sklepi. Kasneje v poteku bolezni lahko spremembe na sklepih napredujejo in vodijo do različnih deformacij. Bolezen sicer ni omejena samo na sklepe, prizadene lahko skoraj vse organske sisteme.

Diagnoza revmatoidnega artritisa

Diagnozo postavimo na osnovi bolnikovih težav, kliničnega pregleda ter s pomočjo laboratorijskih preiskav, rentgenskega slikanja, ultrazvočnega pregleda prizadetega sklepa, magnetne resonance in drugega. V začetni fazi je bolezen včasih težko ločiti od drugih bolezni.

Zdravljenje revmatoidnega artritisa

Zaradi velikega napredka v zdravljenju revmatoidnega artritisa lahko danes z zgodnjo diagnozo in učinkovitimi zdravili preprečimo škodo, ki bi jo sicer povzročila ta bolezen. Največkrat zdravljenje poteka vse življenje. Cilj zdravljenja je lajšanje bolečin, umirjanje vnetja, upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje bolnikovega življenja.

Proti bolečinam in vnetju bolnikom predpisujemo nesteroidne antirevmatike, ki blažijo simptome bolezni, ne vplivajo pa na potek bolezni in okvaro sklepov. Imunomodulirajoča zdravila vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema in spreminjajo potek bolezni, preprečujejo njeno napredovanje in s tem invalidnost. Pomembno je, da imunomodulirajoča zdravila uvedemo čim bolj zgodaj. Zadnja leta pa imamo za zdravljenje revmatoidnega artritisa na voljo tudi biološka zdravila.

Če spremembe na sklepu napredujejo in postane sklep boleč tudi v mirovanju, slabše gibljiv in povzroča težave pri hoji, je lahko potrebna operacija. Kirurško zdravljenje revmatoidnega artritisa načrtujejo revmatolog, ortoped in kirurg plastik. Lahko je potrebna zamenjava sklepa. Najpogosteje se operativno zamenja kolčni ali kolenski sklep. Včasih je potrebno šivanje pretrganih kit, razbremenitev utesnjenih živcev, predvsem v zapestnem kanalu in podobno.

Danes ne velja več, da je pri revmatoidnem artritisu potrebno mirovanje, da ne bi še bolj okvarili prizadetih sklepov. Bolnik lahko z rednimi vsakodnevnim telesnimi vajami, ki so prilagojene letom, aktivnosti bolezni in drugim boleznim, izboljša svoje zdravstveno stanje, gibljivost sklepov, telesno pripravljenost ter zmanjša bolečine in otekline ter tako doseže čim boljše psihično in telesno počutje.

Znaki revmatoidnega artritisa

Vsaka kronična bolezen obremenjuje posameznika in je lahko zanj huda preizkušnja. Pomembno je, da revmatoidni artritis zgodaj diagnosticiramo in ga začnemo čim hitreje zdraviti.

Med znake, ki z veliko verjetnostjo napovedujejo razvoj revmatoidnega artritisa, sodijo: artritis, ki traja več kot šest tednov, oteklina na več kot treh sklepih, prizadetost malih sklepov na rokah, jutranja okorelost, ki traja pol ure in več. Zahvaljujoč številnim učinkovitim zdravilom in velikemu znanju na tem področju ostajajo bolniki tudi po mnogih letih bolezni aktivni, lahko opravljajo svoj poklic, včasih z omejitvami in posebnimi prilagoditvami, ter so lahko zadovoljni s svojim življenjem.

O avtorju
Nevenka Mlinar
dr. med., spec. spl. med.
Skoraj 30 let opravlja delo zdravnice v ambulanti splošne medicine. Medicinsko fakulteto in specializacijo iz splošne medicine je naredila v Ljubljani. Splošno medicino si je izbrala zato, ker najbolj celostno obravnava človeka, v zdravju in bolezni, psihično in fizično, v dobrem in slabem. 
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.