Prva pomoč – poškodba glave

S poškodbo glave, tako ali drugačno, smo se skoraj gotovo že vsi srečali. In prav tako smo se gotovo srečali z določeno mero strahu ob tem. Posebno, kadar gre za otroke. Ko govorimo o poškodbah glave, imamo v mislih velik razpon, od udarca z glavo v rob vrat pa do hudih poškodb, ko nastane odprta rana ter zmaličena lobanja. V grobem lahko poškodbe glave delimo na lahke, srednje težke in težke.

V kolikor poškodba glave ne povzroči globoke razpočne rane ali druge poškodbe mehkih tkiv ter je ob tem poškodovanec pri polni zavesti (buden in bister), je poškodba možganov manj verjetna. Kljub temu pa lahko močnejši udarec povzroči možgansko poškodbo ali krvavitev.

Poškodba žile lahko povzroči krvavitev v možgane ali bolj pogosto v prostor med možganskimi ovojnicami in lobanjo. Razvoj take poškodbe je redek, vendar je izredno resen in lahko ogrozi življenje poškodovanca. Znaki poškodbe možganov ali znotrajlobanjske krvavitve se lahko pojavijo šele čez nekaj ur, včasih celo nekaj dni po poškodbi glave. Zelo redko se lahko znaki počasne krvavitve v lobanjski prostor razvijejo tudi več tednov po poškodbi glave (pri starejših, kroničnih uživalcih alkohola itn).

Poškodba glave

 

Kdaj pri poškodbah glave obiskati zdravnika?

Odrasli:

  • hujša krvavitev na obrazu ali glavi,
  • iztekanje krvi ali bistre tekočine iz nosu ali ušes,
  • močan oziroma vedno močnejši glavobol,
  • motnja zavesti dlje kot nekaj sekund,
  • motnje vida,
  • motnje sluha,
  • obarvanje pod očmi ali za uhlji,
  • nenavaden vzorec dihanja,
  • zmedenost,
  • zaspanost, ko bi v normalnih okoliščinah bili povsem budni,
  • izguba ravnotežja,
  • motnja funkcije dela telesa (npr. izguba moči v roki ali nogi),
  • neenakost velikosti zenic,
  • motnja govora in razumevanja,
  • mišični krči,
  • vztrajno bruhanje.

Otroci:

  • kateri koli znak ali simptom kot pri odraslih,
  • po poškodbi bodisi ne zajoka bodisi vztrajno joče,
  • izguba apetita,
  • izboklina mehkega dela sprednjega dela glave (dojenčki).

Na srečo večina udarcev ali padcev spada pod lažje in poškodovanci ne potrebujejo posebne zdravniške oskrbe ali sprejema v bolnišnico. Kljub temu pa jih ne smemo zanemariti, saj lahko za seboj pustijo kronične simptome, kot so glavoboli ali težave s koncentracijo. Da se temu izognemo, je ključnih nekaj tednov po sami poškodbi. Treba je zmanjšati fizične ter psihične napore, se izogibati močni svetlobi, dolgotrajnemu delu za računalnikom itn. Po domače povedano: vsemu, zaradi česar se ˝možgani naprezajo˝.

 

Pogosti pomisleki pri poškodbi glave

Nenavadna zaspanost

Poškodba glave

Otroci so po udarcu pogosto jokavi ter vznemirjeni, nato se umirijo. Zatem velikokrat zaspijo, kar je normalno. Običajno se po takem spancu popolnoma zbudijo in so povsem bistri.

Zaradi strahu veliko staršev otrokom ne dovoli zaspati, čeprav je čas za spanje. To jim lahko dovolite. Nenavadna zaspanost pomeni, da jih ne moremo normalno zbuditi. V kolikor ste zaskrbljeni, otroka zbudite po eni uri ali prej. Povsem povšeči mu ne bo, da ste ga zbudili, vendar bo s tem vaša skrb pomirjena. Tako mu lahko dovolite, da ponovno zaspi. Kljub temu je priporočeno otroka ponoči večkrat zbuditi. Ko otroci spijo, preverjajte samo, ali dihajo normalno in ali spijo v normalnem položaju.

GlavobolGlavobol

Po udarcu v glavo je blažji glavobol normalen. Običajno je mesto udarca boleče na dotik ali na otip, pojavi se lahko tudi oteklina (buška). Za blaženje glavobola lahko poškodovanec vzame lažji analgetik, kot je paracetamol ali nesteroidni antirevmatik. Skrb pa nam mora vzbuditi naraščajoč glavobol.

Priporočila

V kolikor se za obisk pri zdravniku ne odločite, je smiselno, da se v naslednjih dveh dneh ne gibljete sami ter da se gibljete na območjih, kjer imate dostop do medicinske pomoči. Svojcem pokažite znake, na katere morajo biti pozorni. Izogibajte se večjim fizičnim naporom. V kolikor je mogoče, se izogibajte upravljanju strojev, vožnji vozil, delu na višini ter kontaktnim športom.

 

Kako pristopiti do poškodovanca s hudo poškodbo glave?

Poškodba glave

Če poškodovanec ne kaže znakov življenja (ne diha, ne kašlja, se ne premika/odziva), pričnemo z izvajanjem TPO (temeljni postopki oživljanja) ter kličemo na 112, ob tem poskušamo poškodovanca karseda minimalno premikati.

V kolikor je poškodovanec pri zavesti, ga pustimo v ležečem položaju ter ga do prihoda nujne pomoči ne premikamo, poskušamo ga čimbolj pomiriti (poškodovanec naj odgovarja samo na nujna vprašanja), saj se ob vznemirjenosti poviša znotrajlobanjski pritisk. V primeru nameščene čelade le-te ne odstranjujemo.

Če so prisotne krvavitve, pritisnemo na krvavečo rano s sterilnim zložencem ali čistim robcem. Ob sumu na poškodbo lobanje na rano ne pritiskamo.


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI