Praznična depresija

December je mesec pričakovanj, obarvan z mnogimi zabavami, druženji in seveda prazniki. Je mesec, ki odnese staro in prinese novo leto. Je čas, ko v naših domovih zasijejo bleščeči okraski na smrečicah in zadiši po domačih piškotih. Ulice so okrašene in trgovine polne mamljivih daril. Kljub vsemu sijaju pa je december mesec, ki je za mnoge ljudi vse prej kot vesel.

Za mnoge ljudi je december mesec žalosti, osamljenosti in praznine. Letošnji praznični čas pa je še posebej težak zaradi vseh omejitev in prepovedi, ki se jih moramo držati zaradi širjenja koronavirusa, kar lahko še poglobi občutke izoliranosti, brezupa in nemoči.

Med prazniki lahko pride do kratkotrajnega poslabšanja razpoloženja, do potrtosti, žalosti, tesnobnosti, nemoči, itd., česar strokovno še ne opredelimo kot depresijo. Po navadi je takšna praznična depresija kratkotrajna, a intenzivna in mine, ko minejo prazniki.

 

Zakaj so za nekatere prazniki najtežji čas v letu?

Med prazniki, zlasti med božično-novoletnimi, so v ospredju druženje, zabava, povezanost z bližnjimi. Pri ljudeh, ki si z umikom v delovno okolje blažijo stiske, pa utegne odsotnost delovne strukture dneva te stiske postaviti v ospredje. To so denimo ljudje, ki so v zasebnem življenju osamljeni in jim delo omogoča večino stikov z drugimi, med prazniki pa ostanejo sami. Pri njih nastopi občutek izoliranosti, osamljenosti, ki se kaže v obliki depresivnega razpoloženja oziroma praznične depresije.

Odsotnost običajne delovne strukture dneva
Ob odsotnosti vsakdanjih obveznosti lahko občutimo notranjo praznino, ki vodi v potrtost ali hudo tesnobo. Ljudje s tovrstnimi težavami si tako tudi praznike zapolnijo z različnimi aktivnostmi in obveznostmi, da se izognejo »dolgočasju«, ki jih navdaja s tesnobo. Depresivno razpoloženje preneha, ko se oseba vrne v ustaljene tirnice življenja.

Konfliktni odnosi
Do motenj razpoloženja lahko pride tudi pri tistih, ki živijo v konfliktnih odnosih oziroma se srečujejo z različnimi oblikami družinskih in zakonskih težav. V tem času se lahko konflikti povečajo, posledično je večji občutek nezadovoljstva, nemara celo ujetost v razdiralne odnose.

Introvertirani ljudje
Ljudje, ki so bolj zaprti vase in manj družabni, utegnejo povečano pričakovanje ali zahteve po družabnosti in zabavi doživeti kot pritisk, ki jih spravi v stisko. Tako se še bolj umaknejo vase, se zaprejo in ob tem doživljajo nemoč, negotovost in tesnobo. V času COVID-19 ti ljudje doživljajo manj stisk, ker jim takšne omejitve druženja zmanjšajo pritisk, ki jim ga sicer nalaga družba.

Lažne predstave o praznikih
Občutek osamljenosti lahko sproži tudi lažna predstava o praznikih, ki nam jo podajajo različni mediji, kako moramo biti obkroženi z ljudmi, biti sposobni nakupiti vsa darila in biti ves čas srečni. Če ne moremo izpolniti pričakovanj te predstave, lahko to povzroči občutek osamljenosti. Če poleg tega nimamo družine, s katero smo v dobrih odnosih, smo samski, smo se nedavno razšli s partnerjem ali smo kako drugače izgubili ljubljeno osebo, s katero smo nekoč preživljali praznike, je osamljenost še toliko močnejša.

 

Kako praznike preživimo čim bolj mirno in zadovoljno?

Depresija med prazniki

Depresija med prazniki

Pomembno je, da pri sebi ugotovimo, kaj je tisto, kar nas dela depresivne med prazniki. Je to občutek osamljenosti, preobremenjenosti ali kaj drugega? Šele ko to ozavestimo, lahko kaj aktivno spremenimo.

Namesto da razmišljamo o tem, kakšni bi morali biti prazniki po nekih idealih, raje poglejmo, kaj imamo že zdaj in kaj nam vzbuja občutke zadovoljstva, pomirjenosti in hvaležnosti. Skušajmo se spomniti vsega dobrega, kar se nam je zgodilo v tem letu.

Če nimamo velike družine, s katero bi preživeli božični večer, imamo svobodo, da večer preživimo v miru in si privoščimo nekaj posebnega samo zase. Lahko gremo na sprehod ali se udeležimo dobrodelne akcije in pomagamo tistim, ki jim je še težje.

Pogosta razmišljanja o tem, da je konec leta prelomnica, pred katero bi morali kdo ve kaj vse doseči, v nas ustvarja močan psihološki pritisk, čeprav so to dejansko dnevi kot vsi ostali v letu. Ne glede na datum še zmeraj obstaja naslednji dan, naslednji teden ali mesec, ko bomo lahko ravno tako aktivno delali na tem, da dosežemo svoje cilje in radosti.

Živimo v času, ko je življenje postalo veliko bolj nepredvidljivo in od nas zahteva veliko mero prilagajanja, strpnosti in odprtosti drug do drugega. Izkoristimo ta čas, da na novo zastavimo, kaj je res pomembno in kako lahko z zmernostjo praznike preživimo čim bolj prijetno in zadovoljno.

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

'); $('head').append($gf); })(jQuery);