Pravilna prehrana – korona telesna teža

Več kot leto in pol socialne izolacije je za nami in pred nami je optimistična prihodnost; morda počitnikovanje nekje ob Jadranskem morju ali pa v zavetju slovenskih gora, kdo ve ...

A ob dnevnem sanjarjenju in snovanju načrtov se že ob prvem pogledu v ogledalu pokaže realnost. V času korona epidemije nas je veliko pridobilo kar nekaj kilogramov telesne teže, ki čez noč ne bodo zginili, zato se odločimo za spremembe.

Kako začeti?

Najprej si moramo zastaviti jasne ter realne cilje in si zastaviti vprašanje: kaj želim doseči in v kolikšnem času?

Razlogi za spremembe v prehranjevanju so lahko zelo različni. Bodisi je to boljše počutje, lepši videz ali pa zmanjšanje tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih boleznih, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, nekatere oblike rakov ter težave z mišično-skeletnim sistemom.

Daleč najuspešnejše je hujšanje, ki temelji na počasnem zgubljanju kilogramov, nekako 1–1,5 kg na teden, pri čemer se priporoča kombinacija uravnotežene prehrane in telesne aktivnosti zmerne intenzivnosti. S postopnim izgubljanjem telesne teže namreč ne preprečimo samo nastanka povešene odvečne kože, temveč tudi jojo učinek (hitro vrnitev izgubljenih kilogramov) in hkrati damo telesu čas, da se počasi prilagodi na nastale spremembe.

Ko smo odgovorili na zgornje vprašanje, sledi verjetno najbolj težavni del, in sicer moramo najti dieto, ki bo ustrezala naši osebnosti in življenjskem slogu.

Katera dieta je prava za nas?  

V današnjem času obstaja poplava diet, ki nam ponujajo hitre rezultate, a je njihov dolgoročni uspeh zelo vprašljiv. Preden se odločimo za posamezno dieto, moramo podrobno preučiti, ali bi ustrezala našemu življenjskem stilu in ali živila, ki so njen sestavni del, lahko vključimo v svoj jedilnik.

Katere diete se nekaterim odsvetujejo?

Za lažje razumevanje navedimo nekaj primerov, ko določene diete niso primerne za nas. Če se odločimo npr. za dieto z jabolčnim kisom, hkrati pa imamo velike težave z želodcem, nam bo njegovo vsakodnevno uživanje, zlasti na prazen želodec, povzročilo nemalo težav s počutjem.

Dieta se prav tako odsvetuje, če moti medikamentozno zdravljenje neke kronične bolezni. Dieta z grenivkami se na primer odsvetuje pri bolnikih, ki se zdravijo s statini (zdravila za zmanjšanje ravni holesterola v krvi), saj vsebujejo sestavine, ki motijo normalno presnavljanje statinov, zaradi česar je njihova vrednost v krvi višja. 

Najpopularnejše diete, ki se v današnjem času pojavljajo, so:

  • Keto dieta z veliko različicami: v osnovi temelji na vnosu večjega deleža maščob, manj beljakovin in zelo majhnega deleža ogljikovih hidratov.
  • Paleo dieta: sledi vzorcem prehranjevanja praljudi (sadje, zelenjava, pusto meso, mastne ribe oreščki, jajca).
  • Zone dieta: prehranjevanje zlasti z živili, ki preprečujejo nastanek vnetij.
  • SIRT dieta, ki je postala popularna zaradi svetovno znane pevke Adele, ki je z njeno pomočjo izgubila veliko kilogramov: dieta temelji na omejevanju kalorij, uživanju zelenih sokov, zelenjave (zlasti zelene), sadja, bogatega s polifenoli (jagodičevje), začimb (kumina), temne čokolade, kave, oreščkov (zlasti orehov), soje, ekstra deviškega oljčnega olja itd.
  • Dieta z občasnim oziroma intervalnim postenjem: prehranjevanje z občasnim odrekanjem oziroma restrikcijo hrane, ko je vnos hrane do cca. 600 kcal na dan. Kako dolgo traja post, je odvisno od nas samih, najpogosteje se izvaja 24 oziroma 48 ur.

Dieto smo začeli in pride do prvih rezultatov – izgube kilogramov.

Zakaj nekateri ne morejo dokončati diete?

Zakaj kljub uspešni izgubi telesne teže nekateri ne morejo dokončati diete oziroma doseči zastavljenih ciljev?

Razlogi za to so različni: izgubljanje kilogramov upočasni oziroma ustavi prebavo, počutimo se brez energije, imamo stalen občutek lakote, občutek »prazne glave«, težave s koncentracijo itd.

Na milijone vzrokov je, zakaj ljudje prekinejo dieto pred zaključkom. Bistveno je, da se zavedamo, da za vse težave obstaja rešitev.

Pri občutku, da nimamo energije, t.i. »občutku prazne glave«, in težavah s koncentracijo se moramo vedno vprašati, ali zaužijemo dovolj tekočine, vitaminov (zlasti iz sadja ali zelenjave) oziroma ali vnešeni energijski vnos ustreza našim dnevnim potrebam. Spomnimo se starega slovenskega pregovora: »Prazna vreča ne stoji pokonci.«

Občutek volčje lakote lahko zmanjšamo, če jemo pogosteje (večkrat na dan) in sicer v obliki manjših obrokov.

Pri izbiri živil se odločimo za tista z več beljakovinami oziroma z nižjim glikemičnim indeksom, kjer je več vlaknin. Vse našteto namreč vpliva na počasnejšo rast krvnega sladkorja, zaradi česar so nihanja med njegovo vrednostjo pred in po obroku manjša, simptomi (brez volčje lakote) po tem, ko se njegova vrednost vrne na normalno, pa milejši.

Slaba prebava je lahko znak neuravnovešene črevesne flore, t.j. premalo probiotičnih bakterij (probiotiki npr. iz mleka in mlečnih izdelkov), nezadostnega vnosa prebiotikov (topnih vlaknin iz sadja, trpotca, ovsa, ječmena) oziroma nezadostnega pitja tekočin, zlasti vode.       

Nenazadnje mora biti hrana užitek in ne stres, torej ni konec sveta, če dieto prekinemo. Vsak dan je priložnost za vstop v novo, bolj zdravo in srečno življenje.   

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.