Placebo učinek in njegove skrivnosti

Placebo je po definiciji zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot pravo zdravilo, torej »navidezno zdravilo« (vir SSKJ). Moč placeba je v resnici moč našega uma, včasih pa samo stvar naključja, saj težave tudi brez intervencije marsikdaj minejo. Bolečina izzveni. Izpuščaj izgine. Srbečica preneha.

Placebo v znanstvenih raziskavah

V preverjanju učinkovitosti ali stranskih učinkov različnih učinkovin so zlati standard t. i. dvojno slepe raziskave: polovica preiskovancev prejme pravo zdravilo, druga polovica pa »navidezno zdravilo« ali placebo. Pri tem niti zdravnik niti prejemnik ne vesta, ali tabletka vsebuje pravo učinkovino ali je placebo. Vesta pa, da je možno oboje. Nato osebe poročajo o težavah ob jemanju učinkovine, opravlja se potrebne meritve.

Placebo_raziskave

Znanstvene raziskave placeba

Kadar se po jemanju prave učinkovine pojavi pomembno več nekih težav kot ob placebu, vemo, da je večja možnost, da je vzrok raziskovana učinkovina. Tudi kadar sledi izboljšanje stanja pri pomembno več osebah kot pri placebu, vemo, da učinkovina deluje. Če imata skupini s placebom in testirano učinkovino enake rezultate, potem testirana učinkovina ne deluje, pa tudi ne škodi bolj kot »navidezno zdravilo«. To je testiranje, ki pri alternativnem zdravilstvu po navadi ni opravljeno.

Placebo v vsakodnevnem življenju

Si predstavljate, da ste z nekom v bližnjem kontaktu, sedite skupaj, ste objeti, nato pa vam ta pove, da ima uši ali garje? Nekaj trenutkov kasneje bo večina ljudi začutila srbečico, nelagodje po koži, lasišču. Kaj če jih imam tudi jaz? Par sekund prej teh težav še nismo imeli. Tako se čuti placebo.

Obstajata pozitivni in negativni placebo učinek. Raziskave nakazujejo, da je učinek placeba povezan s pričakovanji ali prepričanji posameznika o prejeti snovi oziroma terapiji.

Negativni placebo učinek

Negativni placebo (tako imenovani nocebo) učinek pogosto vidimo pri zdravljenju z »nepopularnimi« zdravili.

Tipična »nepopularna« zdravila so zdravila za zniževanje holesterola. To so odlična zdravila za ljudi, pri katerih obloge v arterijah lahko pripeljejo do zapor žil in strdkov in posledično do srčne ali možganske kapi, zapore arterij v črevesu ali nogah, torej zelo resnih bolezni. Kot stranski učinek teh zdravil je znana mišična bolečina, ki pa ni tako zelo pogosta, kot so pritožbe o njej. Ker imajo ljudje žal mnogo predsodkov o teh zdravilih, češ da so nepotrebna ali bolj škodljiva kot koristna, jih pacienti pogosto slabo sprejmejo. Tako se mnogim zdi, da jih bolijo mišice, ki so jih bolele tudi prej, a jih morda zdaj še bolj.

Pri nekaterih se seveda ta stranski učinek res pojavi, marsikdo pa bi se rad znebil »nepotrebnega« zdravila, ker ne verjamejo, da ga potrebujejo, da jim koristi in je potrebno.

Na drugi strani so bolniki takoj po srčnem infarktu, ki prejmejo najmočnejši odmerek teh zdravil za čim hitrejše zmanjšanje in stabilizacijo oblog na arterijah, ki so pripeljale do srčnega infarkta. V primeru srčnega infarkta skoraj vsakdo začuti svojo ranljivost in minljivost in ve, da je imel srečo, da je živ. Ta izkušnja ljudi motivira za vse ukrepe, ki lahko poskrbijo, da se podobno ne ponovi. Tako se v vseh desetih letih dela v družinski medicini ne spomnim niti enega bolnika, ki bi imel po infarktu bolečine v mišicah zaradi teh zdravil in bi predlagal ukinitev zdravil. Del težav po jemanju teh zdravil je zagotovo placebo oziroma nocebo učinek, manjši del pa je seveda tudi dejanski stranski učinek.

Pozitivni placebo učinek

Pozitivni placebo učinek je več kot le pozitivno razmišljanje, saj gre za prepričanje, da bo učinkovina ali postopek zdravilen.

Placebo učinek ne bo zmanjšal tumorja ali znižal holesterola, bo pa vplival na komponente našega počutja – bolečino, utrujenost, slabost, nespečnost, nemir, strah. Placebo deluje na nevrobiološki ravni, in sicer z dvigom nevrotransmitorjev »dobrega počutja« v možganih, kot so endorfini in dopamin, ter s povečano aktivnostjo teh v delih možganov, zadolženih za razpoloženje, samozavedanje, čustvene odzive. Pri tem je lahko pomemben tudi ritual zdravstvene ali druge oskrbe, pregleda in občutka varnosti ob tem.

V študiji iz leta 2014 je ob migrenskem napadu tretjina vzela zdravilo za migreno, tretjina placebo iz škatlice, na kateri je pisalo placebo, tretjina pa ni vzela nič. Placebo je imel 50 % učinkovitost protimigrenskega zdravila, kar ni zanemarljivo. V podobni študiji so ob placebu opravili funkcijsko magnetno resonanco možganov in ugotovili povečano aktivnost v frontalnem delu možganov pri tistih, ki jim je placebo pomagal. (1) Placebo torej pri nekaterih merljivo deluje in ni izmišljen ali namišljen.

Temna plat pozitivnega placeba je morebitno zanemarjenje pomembnih težav, ker želimo, da jih ne bi bilo. V študiji astmatikov za preverjanje učinkovitosti novega zdravila je del tistih, ki so prejemali pršilnik s placebom, poročalo o lažjem dihanju. Meritve njihove pljučne funkcije pa so bile slabše kot pri tistih, ki so prejemali pravo zdravilo. Placebo učinek je bil torej le na ravni doživljanja, občutenja, ni pa se izrazil na dejanskem stanju pljuč. (1,3) Naj bo to zgolj opozorilo, da lahko tudi verjamemo, da nam je bolje kot pa je dejansko stanje. Naš um nas vedno znova presune, preseneti in navdihuje.

 

Ko se pojavijo zdravstvene težave, ki vam niso znane in razumljive, se posvetujte z osebnim zdravnikom. Če ta ni na voljo, pa je telefonski ali video klic preko Triglav Zdravje Zdravstveni nasvet odlična rešitev, da razjasnite dileme in se dogovorite o potrebnem zdravljenju z zdravnikom prav vsak dan od jutra do večera.

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.