Nasveti naših strokovnjakov

Fototoksični in fotoalergijski dermatitis

Vesna Nikšič

• dr. med. spec. družinske medicine

Ozaveščenost o vplivu UV-sevanja na pojav oblik kožnega raka je v zadnjih desetletjih vse večja. Tudi neposredno škodljivost prekomernemu izpostavljanju nezaščitene kože soncu, ki privede do rdečice kože ali celo sončnih opeklin, je marsikdo že izkusil na lastni koži.

Pravilna prehrana - korona telesna teža

Sabina Hamberger

• Magistra klinične dietetike

Več kot leto in pol socialne izolacije je za nami in pred nami je optimistična prihodnost; morda počitnikovanje nekje ob Jadranskem morju ali pa v zavetju slovenskih gora, kdo ve ...

Mladostniki in depresija

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Za boljše razumevanje razvoja duševnih motenj pri mladostniku je potrebno najprej razumeti sam proces postopnega dozorevanja in odraščanja, ki je značilen za to turbulentno obdobje. Starši pogosto težko ločijo, kdaj gre za uporništvo, ki je odraz normalnega psihološkega razvoja, in kdaj gre za signal, da je mladostnik v težavah.

Poznate načine vadbe, frekvenco in intenzivnost pri fibromialgiji?

Primož Kirn

• magister športnega treniranja specialne populacije

Veliko dokazov podpira teorijo, da je telesna vadba dobro orodje pri bojevanju z fibromialgijo. Vendar pa je pri vadbi zelo pomembno pravilno doziranje vadbe, da ne pride do zagonov simptomov.

Fibromialgija – bolezen 21. stoletja

Primož Kirn

• magister športnega treniranja specialne populacije

Po podatkih Nacionalnega združenja za fibromialgijo približno 10 milijonov Američanov oziroma 3 % do 6 % svetovne populacije prizadene fibromialgija. Izziv je predvsem prepoznavanje bolezni, saj je to bistveno za obravnavo.

Poškodbe ramenskih tetiv

Benjamin Marjanovič

• dr. med. spec. ortoped. kirurgije

Tako gibljivost kot stabilnost ramenskega sklepa slonita predvsem na mehkih tkivih, torej mišicah in tetivah. Glavno vlogo igrajo mišice in tetive rotatorne manšete. Rotatorna manšeta je skupina mišic, ki izhaja iz lopatice in se preko tetiv nasaja na kost okrog glavice nadlahtnice.

Obravnava neplodnosti pri ambulantnem ginekologu

Katja Milićević

• dr. med. specialistka ginekologije in porodništva

O neplodnosti govorimo, ko pri določenemu paru ne pride do zanositve po 12 mesecih rednih, nezaščitenih spolnih odnosov. Kadar je ženska starejša od 35 let, svetujemo obravnavo že po 6 mesecih odsotnosti zanositve.

Poznate simptome GERB-a oziroma refluksne bolezni?

Vesna Nikšič

• dr. med. spec. družinske medicine

Tako imenovana refluksna bolezen je skrajšan izraz za gastroezofagealno refluksno bolezen – GERB (gastrum – lat. želodec, oesophagus lat. požiralnik, refluxus lat. – zatekanje nazaj). Gre za skupek simptomov, ki jih povzroči prisotnost želodčne kisline v požiralniku.

Prva pomoč – Temeljni postopki oživljanja (TPO)

Jani Petrović

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Ali poznate temeljne postopke oživljanja (TPO)? To so ključne ali temeljne metode, ki lahko rešijo življenje.

Inkontinenca urina – ambulantna obravnava in zdravljenje

Katja Milićević

• dr. med. specialistka ginekologije in porodništva

Inkontinenca urina pomeni nehoteno uhajanje urina. Težave se lahko pojavljajo v vseh življenjskih obdobjih. Po 50. letu ima več kot polovica žensk in ena petina moških težave z neko obliko urinske inkontinence.

Pasti uživanja alkohola

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

V slovenskem okolju je uživanje alkohola družbeno večinoma sprejeto kot nekaj prijetnega, kar povezujemo s praznovanjem, sprostitvijo, druženjem. Pitje se zazdi problematično šele takrat, ko ovira vsakodnevno funkcioniranje.

Kronična vnetna črevesna bolezen

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Kronična vnetna črevesna bolezen je stanje kroničnega vnetja v črevesni steni in zajema dve različni entiteti – Chronovo bolezen in ulcerozni kolitis. Bolezni se pogosteje pojavljata v razvitem svetu – največja prevalenca je v državah Severne Evrope in Amerike, opažamo pa trend naraščanja tudi v Aziji ter Srednji in Južni Ameriki.

Miti in resnice o psihoterapiji

Jelena Richter

• Specializantka psihoterapije, mag. psihologije

Psihoterapijo opredeljujemo kot strukturiran proces, ki temelji na osebnem izkustvu, v katerem posebej usposobljen strokovnjak - psihoterapevt, pomaga osebi doseči boljšo psihološko harmonijo, duševni mir in večje zadovoljstvo v življenju.

Izpuščaji pri otroku - nalezljive bolezni

Denis Baš

• dr. med., specialist pediatrije

Izpuščajne bolezni pri otrocih so dokaj pogoste in velikokrat razlog, da poiščemo zdravniško pomoč. Vzroki kožnih izpuščajev pri otrocih so zelo različni (virusne in bakterijske okužbe, zajedavci, alergije, avtoimune reakcije, fizikalni in kemični vzroki ...) in tudi odvisni od starosti otroka.

Izgorelost

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Z modernim načinom življenja, ki je povezan s stalnim hitenjem, številnimi zahtevami in pritiski ter z malo prostega časa, dobiva izgorelost pandemične razsežnosti. Leta 2016 je diagnoza izgorelosti prvič dobila mesto v mednarodni klasifikaciji bolezni. V ambulantah družinske medicine se z njo pri bolnikih srečujemo praktično vsakodnevno.

Nove ugotovitve o bolezni covid-19 pri nosečnicah

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Leto dni po razglasitvi pandemije covida-19 imamo veliko več informacij o virusu in bolezni ter o zapletih in preventivnih ukrepih pri nosečnicah.

Alergija na cvetni prah

Asist. dr. Polona Mlakar

• dr.med., spec. interne med.

V pomladnem in poletnem času ima mnogo otrok in odraslih simptome preobčutljivosti na cvetni prah trav, zeli, žit, dreves, grmovnic in plevela. Takrat so v zraku namreč visoke koncentracije peloda teh vetrocvetnih rastlin.

Kaj je medicinska hipnoza in v katerih primerih lahko s hipnoterapijo dosegamo dobre rezultate

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Medicinska hipnoza je najstarejša znana oblika psihoterapevtske pomoči, ki jo kot metodo zdravljenja priznavajo tudi zdravniške organizacije po svetu in v Sloveniji.

Spomladanska utrujenost

dr. Nevenka Mlinar

• dr. med., spec. spl. med.

Utrujenost in izčrpanost sta pogosta pojava. Po nekaterih ocenah petina ljudi navaja utrujenost. Če so težave omejene na prva pomladna meseca, ljudje to pogosto poimenujemo spomladanska utrujenost, ki pa v medicinski terminologiji nima oznake bolezni.

Covid-19 in otroci

Denis Baš

• dr. med., specialist pediatrije

Posledice pandemije za otrokovo zdravje obsegajo posledice tako okužbe z virusom kot tudi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije, ki so negativno vplivale na izobrazbo otrok, njihov kognitivni, socialni in psihofizični razvoj.

Placebo učinek in njegove skrivnosti

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Placebo je po definiciji zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot pravo zdravilo, torej »navidezno zdravilo« (vir SSKJ). Moč placeba je v resnici moč našega uma, včasih pa samo stvar naključja, saj težave tudi brez intervencije marsikdaj minejo. Bolečina izzveni. Izpuščaj izgine. Srbečica preneha.

Prva pomoč – tujek v dihalih

Jani Petrović

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Tujek v dihalih spada med redke, a hkrati potencialno dobro rešljive dogodke, ki lahko v nasprotnem primeru privedejo do nepričakovane smrti. Večina primerov dušenja je povezanih s hranjenjem v družbi. Poškodovanec je največkrat v začetku pri zavesti in sodelujoč, zato sta zgodnja prepoznava in reakcija še toliko bolj pomembni.

Revmatoidni artritis

dr. Nevenka Mlinar

• dr. med., spec. spl. med.

Revmatoidni artritis je kronična, vnetna revmatična bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa skoraj vse organske sisteme. Za boleznijo zboli približno 1 odstotek prebivalstva. Pojavi se lahko v vsaki starosti, najpogosteje med 30. in 55. letom. Ženske zbolevajo približno trikrat pogosteje kot moški.

Posttravmatska stresna motnja in telesni spomin

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Jedro ali izvor posttravmatske stresne motnje je stres. Stres je fiziološki in psihični odziv posameznika na dogodke in situacije, ki predstavljajo grožnjo ali zahtevajo od posameznika prilagoditev (Hans Selye, 1956). Stres je lahko pozitiven ali negativen in predstavlja stanje vznemirjenosti, ko posameznik interpretira dogodek ali situacijo kot obvladljivo ali neobvladljivo in uporabi svoje strategije spoprijemanja, da nadzoruje situacijo.

Aromaterapija

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Aromaterapija ali terapija z eteričnimi olji je del holističnega pristopa, kjer uporabljamo aromatična olja v skrbi za boljše počutje in zdravje. Imela naj bi ugodne učinke na telesno, duševno in duhovno komponento človekovega zdravja, ugodno naj bi vplivala tudi na čustvovanje.

Povišan krvni tlak – kaj pa zdaj?

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Povišan krvni tlak lahko vodi v različne zdravstvene težave, zato je pomembno, da spremljamo svoj krvni pritisk. Članek predstavlja nevarnosti povišanega krvnega tlaka, kako si ga merimo, kaj lahko sami storimo, da bo pod nadzorom, in kaj storimo, ko je krvni tlak povišan.

Kajenje

Asist. dr. Polona Mlakar

• dr.med., spec. interne med.

Kajenje tobaka je škodljivo za zdravje. Skoraj ni organa, na katerega kajenje ne bi negativno vplivalo. Kajenje pomembno poviša umrljivost in obolevnost kadilcev ter tudi pasivnih kadilcev.

Bolezen kože – seboroični dermatitis

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Seboroični dermatitis je pogosta, nenevarna bolezen kože. Pojavlja se na lasišču, obrazu in prsnem košu. Za bolezen je značilna rdečina in luščenje kože. Običajno prizadene ljudi od pubertete dalje, lahko pa se pojavi tudi pri novorojenčkih. Bolezen ni nalezljiva. Poteka kronično, z izboljšanji in poslabšanji. S pravilno uporabo krem in čiščenjem obraza lahko zmanjšamo število poslabšanj ter skrajšamo čas trajanja posameznih izbruhov.

Praktični nasveti za bolnike s seboroičnim dermatitisom

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Če imate težave s seboroičnim dermatitisom, si lahko v veliki meri pomagate sami s pravilno nego kože.

Rak materničnega vratu

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Rak materničnega vratu je težka bolezen, ki je bila še pred nekaj desetletji najpogostejši rak med ženskami v razvitem svetu; v nekaterih predelih manj razvitega sveta je žal še danes. Umirajo ženske v reproduktivnem obdobju.

Mišična oslabelost po poškodbi ali dolgotrajni imobilizaciji

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Mišična masa in moč sta zelo pomembni za naše normalno funkcioniranje, zato je hitro okrevanje v primeru mišične oslabelosti zelo pomembno.

Občutek lastne vrednosti

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Občutek lastne vrednosti obsega posameznikova pozitivna in negativna stališča do sebe in občutja, s katerimi se doživlja in ki usmerjajo njegovo ravnanje. Razlikuje se od samopodobe, saj se ta nanaša na predstavo o sebi, ki pogosto temelji na našem prepričanju o tem, kako nas vidijo drugi. Občutek lastne vrednosti je tako skupek čustev, ki jih ima posameznik o svojih različnih samopodobah.

Praznična depresija

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

December je mesec pričakovanj, obarvan z mnogimi zabavami, druženji in seveda prazniki. Je mesec, ki odnese staro in prinese novo leto. Je čas, ko v naših domovih zasijejo bleščeči okraski na smrečicah in zadiši po domačih piškotih. Ulice so okrašene in trgovine polne mamljivih daril. Kljub vsemu sijaju pa je december mesec, ki je za mnoge ljudi vse prej kot vesel.

Upad mišične mase v starosti

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Starostni upad mišične mase ali sarkopenija je eden najpogostejših razlogov za pešanje starostnika in posledično izgubo samostojnosti.

Razbremenilni pogovor

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Vam pogovor s prijateljem o vaših težavah in stiskah pomaga, da se bolje počutite? Verjetno bi večina odgovorila pritrdilno. Pogosto celo začutimo potrebo po pogovoru, ko se nam dogajajo stvari, ki so čustveno bolj intenzivne in nam povzročajo stisko. Raziskave so pokazale, da pogovor z osebo, ki izkazuje razumevanje za naše težave, je empatična in nas aktivno posluša, pomaga pri čustveni razbremenitvi.

Možganska kap

Jani Petrović

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Po SSKJ je káp naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile. V tem primeru gre za možgane. Do možganske kapi pride, ko se prekrvavitev dela možganov prekine ali zmanjša ter se tako prepreči dotok kisika in hranljivih snovi. V nekaj minutah pričnejo možganske celice odmirati.

Virusne bradavice

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Virusne bradavice so pogosta nalezljiva bolezen. Povzročajo jih HPV virusi, ki se med ljudmi prenašajo z dotikom in s predmeti, na katerih se virusi nahajajo. Za virusnimi bradavicami obolevajo predvsem otroci. Odrasli manj pogosto zbolijo za okužbo s HPV virusi, saj imajo bolj razvit imunski odziv.

Covid-19 – koristne informacije za vsakogar

dr. Nevenka Mlinar

• dr. med., spec. spl. med.

Koronavirusi so velika družina virusov, med katerimi nekateri povzročajo okužbe pri ljudeh, drugi pa pri živalih, kot so kamele, govedo, netopirji.

Okrevanje po covid-19

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Covid-19 je zelo raznolika virusna okužba, za katero je in bo zbolelo pomembno število ljudi. Prav zaradi raznolikosti okužbe je tudi okrevanje zelo različno. Vsi si želimo, da ne bi naenkrat zbolelo veliko število ljudi, saj lahko zdravstveni sistem le tako pomaga vsem, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo zaradi virusa Covid-19 ali druge bolezni.

Pljučni rak

Asist. dr. Polona Mlakar

• dr.med., spec. interne med.

Pljučni rak je najpogostejše rakavo obolenje na svetu in najpogostejši vzrok smrti za rakom pri moških. V Sloveniji predstavlja pljučni rak 12 odstotkov vseh rakavih obolenj pri moških in 6 odstotkov pri ženskah. Pri moških je pljučni rak tretji najpogostejši rak, pri ženskah pa je na četrtem mestu.

Vpliv stresa na naše zdravje

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Stres lahko ima pomembne in daljnosežne posledice za naše zdravje, saj lahko učinkuje tako na naše telesno kot tudi duševno zdravje. Tako je izjemno pomembno, da znamo prepoznati stres in situacije, ki ga povzročajo.

Tinitus – šumenje v ušesu

Asist. dr. Anja Černe

• dr. med., spec. druž. med.

Tinitus je strokovno poimenovanje za šumenje, piskanje, ropotanje in druge zvoke v enem ali obeh ušesih. Gre za pogosto bolezensko stanje, ki je za bolnika zelo moteče, na srečo pa se v veliki večini primerov za njim ne skriva kakšna resnejša bolezen. Pri večini tinitus mine sam od sebe, žal pa je pri nekaterih bolj trdovraten in lahko traja mesece ali leta.

Dojenje po kirurških posegih na dojkah

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Kirurški posegi na dojkah pri mladih ženskah so zelo različni, zaradi različnih vzrokov (indikacij) in ne predstavljajo kontraindikacije za dojenje, uspešnost dojenja po kirurških posegih pa je odvisna od številnih dejavnikov. Vrsta operativnega posega je pomembna, a enako pomembno ali celo še važnejše je, kakšno je tkivo dojk že pred posegom in motivacija ženske za dojenje. Dojenje po kirurških posegih je zelo podobno dojenju pri ženskah, ki niso nikoli imele posega na dojkah.

Sočutna utrujenost

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Sočutna utrujenost je oblika psihične in telesne utrujenosti, ki je povezana s čustvenim stresom (dolgotrajnim ali hudim) na delovnem mestu. V svetu se o sočutni utrujenosti govori šele zadnjih 20 let, pri nas pa še skoraj nič. Je premalo poznana, a lahko zelo resna težava, imenovana tudi sočutna ali empatična izčrpanost (angl. compassion fatigue).

Cepljenje v nosečnosti

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Cepljenje je najboljša obramba pred nalezljivimi boleznimi in eden največjih uspehov medicine, s katerim se je in se še vedno prepreči več milijonov smrti na leto. Nosečnice in novorojenčki so bolj občutljivi za nekatere okužbe. Večina cepiv je varnih v nosečnosti.

Izpadanje las pri ženskah

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Izpadanje las po ženskem tipu se pojavlja pri odraslih ženskah. Prizadelo naj bi okoli 19 % žensk, praviloma pa postane izpadanje las izrazito po menopavzi. Predstavlja pomembno psihosocialno breme, zato ženske hitro poiščejo pomoč.

Nenehne skrbi in 3 preprosti načini, kako si lahko pomagamo

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Povsem človeško je, da imamo skrbi, vendar pa se lahko kakovost življenja močno spremeni, če so skrbi nenehne. Postanemo lahko nemirni, negotovi in pretirano previdni. Pretirano premlevanje o stvareh nas tako fizično kot psihično izčrpa in le redko prinese konstruktivne rešitve za težave, ki jih imamo.

Utrujenost pri ženskah

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Utrujenost je pogosta težava, ki največkrat mine s počitkom. Žal pa ne vedno. Dolgotrajna utrujenost ima lahko v ozadju pomembe vzroke, ki jih je treba raziskati in odpraviti. Pri ženskah se utrujenost pojavlja pogosteje kot pri moških, to je dokazano tudi z veliko raziskavami.

Rak dojk

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Mesec oktober je že od leta 1985 mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Simbolizira ga roza pentlja, mesec pa je imenovan tudi roza ali rožnati oktober. Osveščanje ljudi o raku dojke je izjemno pomembno, saj je to najpogostejši rak pri ženskah, redko pa zbolijo tudi moški. Število primerov še narašča.

Prva pomoč – poškodba glave

Jani Petrović

• dr. med., spec. dermatovenerologije

S poškodbo glave, tako ali drugačno, smo se skoraj gotovo že vsi srečali. In prav tako smo se gotovo srečali z določeno mero strahu ob tem. Posebno, kadar gre za otroke. Ko govorimo o poškodbah glave, imamo v mislih velik razpon, od udarca z glavo v rob vrat pa do hudih poškodb, ko nastane odprta rana ter zmaličena lobanja. V grobem lahko poškodbe glave delimo na lahke, srednje težke in težke.

Hiperholesterolemija – povišana vrednost holesterola v krvi

Asist. dr. Anja Černe

• dr. med., spec. druž. med.

Holesterol je vrsta maščobe, ki jo imamo vsi v telesu in je nujna za življenje. Za zdravje so škodljive povišane vrednosti holesterola v krvi, ki se nalagajo v stenah krvnih žil in so povezane z večjo verjetnostjo, da obolimo za srčnim infarktom, možgansko kapjo in drugimi boleznimi srca in ožilja.

Utrujenost

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Utrujenost poznamo vsi. Pojavita se želja po počitku in zmanjšana učinkovitost zaradi pretiranega napora, obremenitve ali zaradi bolezni. Lahko so pridružene motnje spanja, občutek izčrpanosti, razdražljivost ter upad motivacije in ambicij. Poslabša se kvaliteta življenja in medsebojnih odnosov, narastejo konflikti, poveča se možnost za nesreče doma, na delovnem mestu in v prometu. Zaradi utrujenosti lahko pride do slabše delovne uspešnosti ali celo opuščanja vsakodnevnih aktivnosti in izostanka z dela ali od pouka.

Rosaceja – bolezen kože obraza

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Rosaceja je pogosta, kronična, nenalezljiva bolezen kože obraza. Prizadene od 1 od 10 odraslih ljudi. Pogosteje za njo zbolijo svetlopolti ljudje.

Izpadanje las

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Izpadanje las (effluvium capilorum) pomeni pospešeno izgubo las, plešavost (alopecia) pa stanje pridobljene vidne izgube las na dotlej normalno poraščenem predelu kože. Izguba las je normalen pojav, ki se pojavi s staranjem, v nekaterih primerih pa je lahko posledica bolezenskega dogajanja.

Debelost v nosečnosti

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Prekomerna telesna teža in zlasti debelost sta postali eden najpomembnejših svetovnih zdravstvenih problemov zadnjih desetletij. Debelost v nosečnosti poveča tveganja za zaplete tako v nosečnosti kot pri porodu.

Priporočeno pridobivanje telesne teže v nosečnosti

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Pogosto vprašanje bodočih staršev pa tudi zdravstvenih delavcev je, kakšno je idealno povečanje telesne teže v nosečnosti. Jasnih znanstvenih dokazov o tem, koliko kilogramov je priporočljivo pridobiti v nosečnosti, je malo. Dokazano pa je, da ima prekomerno pridobivanje teže dolgoročen škodljiv vpliv tako na matere kot na otroke.

Pomanjkanje ali odsotnost spolne želje

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

O spolnih motnjah navadno neradi govorimo, saj še vedno veljajo za tabu temo. Pa vendarle so pomanjkanje ali izguba spolne želje in neuspešnost genitalnega odziva velika težava, ki pesti kar precejšnje število žensk. Želja po spolnosti je zelo pomemben, a tudi kompleksen dejavnik, ki vpliva na spolnost. Izraža se s telesnimi in osebnostnimi odzivi. Če je želja po spolnosti ali libido nizek, govorimo o omejeni želji po spolnosti, kar v strokovni literaturi najdemo pod imenom hipoaktiven spolni nagon (Hypoactive Sexual Desire Disorder – HSDD). To je najpogostejša spolna disfunkcija, ki v povprečju prizadene enega od treh parov.

Mišični krči

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Skoraj vsak od nas je vsaj enkrat v življenju doživel mišični krč. Gre za nehoteno bolečo kontrakcijo mišice ali mišične skupine, ki traja od nekaj sekund do nekaj minut. Lahko je enkraten ali ponavljajoč se dogodek. Najpogosteje se krči pojavljajo v mišicah nog, ob pregledu lahko v področju prizadete mišice zatipamo zatrdlino. Večinoma gre le za neprijetno in nenevarno stanje, v določenih primerih pa lahko krči nakazujejo tudi na bolezen.

Driska – kaj pa zdaj?

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Driska pomeni tri- ali večkrat dnevno izločanje redkega ali vodenega blata.

Avtoimunske in avtoinflamatorne bolezni kože

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Imunski sistem nas s tvorbo protiteles in drugih vnetnih molekul brani pred bakterijami, virusi in paraziti ter nas tako ščiti pred okužbami. O avtoimunih boleznih govorimo, ko se pojavi napaka in imunski sistem napade naše lastno tkivo – telo svoje lastne celice prepozna kot škodljive ter se pred njimi brani, kot bi se branilo pred virusi in bakterijami. Posledici tega napada sta vnetje in poškodba lastnih tkiv.

Slabokrvnost pri ženskah

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Slabokrvnost ali anemija je relativno pogosta bolezen, ki po ocenah SZO prizadene 20 % populacije. Med ženskami je v obdobju, ko imajo mesečno perilo, desetkrat pogostejša. Pogosteje se pojavi še pri otrocih do petega leta starosti in pri starostnikih. Pomembno lahko vpliva na zdravje in kakovost življenja, zato je dobro, da vsi poznamo znake slabokrvnosti in jo preprečujemo ter po potrebi zdravimo.

Kako razumeti travmo pri otrocih

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Nevroznanost nam s svojimi najnovejšimi raziskavami dokazuje, da imajo otrokove zgodnje izkušnje velik vpliv na to, kako se možgani oblikujejo in delujejo kasneje v življenju.

Prva pomoč – zvin

Jani Petrović

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Zvin je poškodba, pri kateri se nategne ali raztrga sklepna vez. Vezi ali ligamenti povezujejo kosti, ki tvorijo sklep. Sestavljene so iz vezivnega tkiva, čigar elastičnost je majhna, zato nenadni prekomerni gibi relativno hitro privedejo do okvar sklepnih struktur. Mehanizem poškodbe je dokaj enostaven, prekomerna sila pri gibu (presežena fiziološka meja) privede do poškodbe sklepne ovojnice, vezi ali sklepnih površin kosti, ki tvorijo sklep. Zvijemo si lahko praktično vsak sklep, vendar so nekateri zaradi obremenitev ter položaja veliko bolj na udaru.

Nosečnice v avtomobilu

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Veliko nosečnic pogosto ali vsaj občasno vozi avtomobil, nekatere zelo rade, druge zaradi potrebe. Praktično vse pa – vsaj občasno kot sopotnice – sedejo v avto. Zdrave nosečnice lahko vozijo avtomobile, vendar je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, da bo vožnja varna.

Opustitev kajenja? To ni več vprašanje!

Primož Kus

• dr. med., spec. druž. med.

Vsi vemo, da je kajenje izjemno škodljivo za zdravje. Prizadene pljuča, je eden izmed glavnih vzrokov za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ter srčno-žilnih bolezni, prispeva k razvoju raka pljuč in drugih oblik raka. Zato je ključnega pomena, da kajenje čim prej opustimo. Za opustitev kajenja ni nikoli prepozno. Pozitivni učinki se pokažejo že po 20 minutah, dolgotrajni pa po nekaj letih.

Hemoroidi

Asist. dr. Anja Černe

• dr. med., spec. druž. med.

Hemoroidi so normalni venski pleteži, ki jih imamo vsi v danki, da zaustavljajo blato in vetrove. V določenih primerih se ti žilni pleteži povečajo in pričnejo povzročati težave. K temu so bolj nagnjeni ljudje z dedno predispozicijo, debelostjo, nosečnice in ljudje, ki veliko sedijo ali imajo težave z zaprtjem.

Spolno prenosljive okužbe

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Spolno prenosljive okužbe (SPO) so okužbe, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Povzročajo jih različne bakterije, virusi ali paraziti. Če jih odkrijemo dovolj zgodaj, so praviloma dobro ozdravljive. Nezdravljene pa povzročajo zaplete in trajne okvare. Poleg tega je zgodnje odkrivanje in zdravljenje SPO pomembno tudi zato, da okužena oseba ne okuži svojih spolnih partnerjev.

Dehidracija

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Voda predstavlja od 75 odstotkov telesne teže pri otroku do 55 odstotkov telesne teže pri starostniku in je nujna za normalno delovanje celic – nujna je za življenje. Vodo izgubljamo preko ledvic z urinom, preko črevesja z iztrebki, preko pljuč z dihanjem in preko kože s perspiracijo in znojenjem. Kadar je vnos tekočin v primerjavi z izgubo manjši, nastane dehidracija.

Varno potapljanje med valovi koronavirusa

Primož Kus

• dr. med., spec. druž. med.

Pandemija koronavirusne bolezni 19 je močno zaznamovala tudi aktivnosti rekreativnih in profesionalnih potapljačev. Trenutno smo med posameznimi valovi pandemije in pred nami so najtoplejši meseci v letu ter počitnice, ko lahko v večji meri pričakujemo tudi nadaljnje aktivnosti med potapljači. Zaradi tega se upravičeno postavlja vprašanje, ali pri potapljaču, ki je zbolel in okreval po koronavirusni bolezni, to vpliva na njegovo zdravstveno sposobnost za potapljanje oz. večjo nevarnost potapljaških nesreč.

Družinska domača lekarna poleti

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Ko se odpravljamo na pot in vemo, da lekarna ne bo pri roki, ali pa uživamo doma in smo radi pripravljeni na vse, je dobro imeti pri sebi osnovna zdravila za lajšanje najpogostejših zdravstvenih težav.

Travma in njeni številni obrazi

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Beseda travma je grškega izvora in v prevodu pomeni rana, poškodba. Travma zagotovo pusti rano, saj gre pri tem za dogodke, ki so ogrožajoči za posameznikovo preživetje ali za njegov občutek varnosti. Lahko gre za enkraten dogodek ali več ponavljajočih se dogodkov, ki v osebi sprožijo intenzivne občutke strahu, nemoči ali groze. Kako oseba oceni travmatičen dogodek, je odvisno od starosti, okolja in podpore njej pomembnih oseb, ki lahko spremenijo tok razvoja travme.

Kako ohraniti dobro ravnotežje?

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Ravnotežje je ena od pomembnejših funkcij našega organizma, ki vpliva na kakovost življenja starostnikov. Motnje ravnotežja so namreč povezane z višjim tveganjem za padce, ki pri starostnikih pogosto predstavljajo točko preloma, ko se zdravstveno stanje začne nezadržno slabšati.

Dopusti in potovanja v nosečnosti

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Zdrava nosečnica, opremljena z informacijami, gre lahko na dopust, potep ali na potovanje.

Vnetja sečil

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Eno najpogostejših okužb, okužbo sečil, povzročajo bakterije iz anogenitalnega predela, ki prek sečnice vstopijo v mehur in prostato, od koder lahko napreduje prek sečevodov do ledvic. Vnetja lahko prizadenejo različne skupine ljudi, nekateri pa so takšnemu vnetju še posebej podvrženi. V vsakem primeru je pravilno ravnanje ob vnetju blagodejno za naše počutje.

Preprečimo toplotni udar

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

V poletnih dneh, ko običajno na prostem preživimo več časa, smo tudi bistveno bolj izpostavljeni visokim temperaturam in zdravstvenim zapletom, ki sledijo predolgi izpostavljenosti. Obstaja več oblik pregretja telesa. Nekatere med njimi lahko povzročijo resne zaplete.

Novi koronavirus: samoplačniško testiranje in testiranje med ali po dopustu

doc. dr. Miha Skvarč

• dr. med.

Testirati se na novi koronavirus ali ne? Mnogo ljudi se sprašuje, kdaj in zakaj. Če želite potovati na Sardinijo, vam bo test prišel prav. Podobno velja za večino držav po Evropi. Za sedaj. S 15. 6. 2020 so se meje odprle in test na novi koronavirus kot pogoj za vstop v države Evropske unije ni več potreben.

Akne ali mozoljavost – vzroki bolezni

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Acne vulgaris ali mozoljavost so pogosta bolezen, ki prizadene predvsem najstnike. Nastanejo zaradi zamašitve lasnih foliklov in spremljajoče sebacealne žleze, ki jo imenujemo pilosebacealna enota. Najpogosteje prizadenejo kožo obraza in prsnega koša. Vzroka za nastanek aken medicina danes žal še ne pozna do potankosti. Vedno več je študijskih člankov, ki želijo ugotoviti povezavo med prehrano in aknami.

Vrtoglavica in omotica

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Vrtoglavica je pogost simptom, zaradi katerega se ljudje obračajo po pomoč k zdravniku. Pogosto pa zamešajo izraza vrtoglavca in omotica, med katerima obstaja razlika.

Prva pomoč – opekline

Jani Petrović

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Z opeklinami, takšnimi in drugačnimi, smo se vsi že velikokrat srečali. Spadajo med najpogostejše poškodbe v gospodinjstvu, najranljivejša skupina pa so otroci. Sam izraz opeklina izhaja iz pekočega občutka, ki ga poškodba povzroči, saj pride do uničenja celic.

Zaščita otrok pred soncem – varna uporaba krem

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Zaščita otroške kože pred soncem je pomembna naloga staršev tekom dolgih, sončnih poletnih dni. Vsaka sončna opeklina namreč za dva- do trikrat poveča verjetnost za nastanek kožnega raka. Poškodbe, ki nastanejo v koži zaradi izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom, se z leti seštevajo. V povprečju od opekline do nastanka kožnega raka mine od 20 do 30 let, zato je preprečevanje opeklin v zgodnjih letih življenja ključnega pomena.

Kašelj

Asist. dr. Anja Černe

• dr. med., spec. druž. med.

Eden najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika je kašelj. Vsi ga dobro poznamo in k sreči se v večini primerov za njim ne skriva huda bolezen. Kljub temu pa je lahko zelo nadležen, lahko nas fizično utruja, moti naš spanec, povzroči hripavost, bolečine v dihalnih mišicah, znojenje. Včasih se za njim skriva bolezen, ki jo je treba zdraviti.

Alergična ali vnetna reakcija na pike žuželk

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Spomladi, sploh pa poleti, se število pikov žuželk zelo poveča. Nekateri pikov sploh ne opazijo, pri drugih pa je reakcija na pik kar obsežna. Redko pa gre za pravo alergijo. Pičijo nas komarji, ose, čebele, mravlje, mušice, sršeni ... V osnovi gre za dve vrsti reakcij na pik.

Atopijski dermatitis

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Atopijski dermatitis je kronično vnetna kožna bolezen, ki se pogosto začne v prvih mesecih življenja oziroma v zgodnjem otroštvu. Prizadene med 15 in 20 % otrok v ekonomsko razvitih državah. Pri določenem procentu ljudi bolezen z nastopom pubertete izveni, neredko pa se  nadaljuje v odrasli dobi. Za atopijskim dermatitisom je obolelih od pri 5-10 % odraslih.

Zdravstveni nasvet na daljavo – telemedicina

Petra Jelenko Roth

• dr. med., spec. psih.

V času pandemije, ko je bilo težje priti do svojega zdravnika, je zaživelo svetovanje na daljavo. Tudi na področju duševnega zdravja. Če smo bili prej do takšnega stika z zdravnikom zadržani, je zdaj za nekatere postal nujna, za druge pa dolgo pričakovana praktična rešitev. Raziskave kažejo, da so nasveti zdravnika na daljavo enako učinkoviti kot nasveti ob obisku zdravnika v ordinaciji.

Seneni nahod in alergijska astma

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Pri senenem nahodu gre za vnetje nosne sluznice zaradi alergenov iz zraka v času cvetenja rastlin. Pogosto je pridruženo tudi vnetje očesne veznice in vnetje sluznice žrela, grla, spodnjih dihal (bronhijev) ali alergijska astma. Ker imamo eno dihalno pot, ki gre od nosu prek žrela, grla, sapnice, bronhijev do malih dihal, se vnetje lahko pojavi na celi dihalni poti.

Komunikacija in njen namen

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Ljudje s svojim vedenjem, govorjenjem in telesnim izražanjem nenehno nekaj sporočamo. Namen komunikacije v takšni ali drugačni obliki je, da želimo nekomu nekaj sporočiti, jih v nekaj prepričati ali zgolj posredovati določene informacije. Da lahko osebi na drugi strani uspešno sporočimo, kaj si želimo, kaj čutimo ali kaj potrebujemo, večinoma uporabljamo govorno komunikacijo.

Demenca

Asist. dr. Anja Černe

• dr. med., spec. druž. med.

Zakladnica spominov in njihovo obnavljanje oblikuje človeka v osebnost. Omogoča mu samostojnost in tvorno sodelovanje v družbi. Motnje spomina v napredovalnih stopnjah bolniku odvzamejo samostojnost in osebnost, kar ne prizadene le bolnika, temveč njegovo celotno družino. Pomembno je, da znake demence prepoznamo čim prej, saj poznamo učinkovita zdravila, ki zaustavijo njeno napredovanje za nekaj let.

Kaj lahko sami naredimo za zdravje oči?

Metka Krampf

• dipl. optometrist

Če bi radi preprečili slabšanje vida in preventivno poskrbeli za zdravje svojih oči, spoznajte dejavnike, ki lahko izrazito vplivajo na izboljšanje očesnega vida in bolezni oči. Zgodnja preventivna in skrb za zdravje oči sta bolj učinkoviti kot naknadno zdravljenje že odkritih in razvitih bolezni.

Spopadanje s stresom in tesnobo med covid-19 epidemijo

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Anksioznost ali tesnoba je telesni odziv, za katerega je značilno povečano izločanje stresnih hormonov – kortizola in adrenalina, pa tudi vnetnih snovi (citokinov), kar pripravi telo na »boj ali beg« odziv. Telo je v visoki pripravljenosti na izredne dogodke. Ko ti izredni dogodki postanejo preveč redni, našemu telesu ta stres škoduje. So ljudje, ki imajo ta občutek adrenalinskega vzburjenja radi, jih poživlja, vsekakor pa dolgoročno tudi njim zdravstveno ne koristi. Večini po mnogih letih stresnih razmer pusti zdravstvene posledice.

Nespečnost

Asist. dr. Anja Černe

• dr. med., spec. druž. med.

Spanje je zelo pomemben del našega življenja. Kakovosten spanec ugodno vpliva na naše duševno, telesno in čustveno zdravje. Spanje je več kot le počitek organizma, saj se med spanjem odvijajo številni procesi, pomembni za deljenje celic, rast organizma, odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa, uravnavanje krvnega tlaka, razpoloženje, spomin.

Izguba voha

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

Izguba voha je lahko posledica nenevarnih stanj, kot so na primer prehlad, alergijski rinitis, akutni sinuzitis ali nosni polipi, lahko pa se v ozadju skriva tudi resnejša patologija. Sploh v zadnjem času je postal ta simptom zanimiv, saj so znanstveniki opažali pogostejšo izgubo voha pri bolnikih, okuženih z novim koronavirusom.

Kako živeti novo normalnost ali izgubljeni v maskah

doc. dr. Miha Skvarč

• dr. med.

Po dveh mesecih se vračamo v tisto, čemur nekateri pravijo nova normalnost. Se kdaj vprašate, kako ste se spremenili v tem času? Česa smo se naučili in kaj pozabili? Ali je nova normalnost OK? Vse to se najbolj kaže v nošenju mask. Maske so vsepovsod. Doma narejene iz blaga, iz straniščnega papirja, otroci dobivajo domače naloge, kako izdelati masko. Le redko pa zasledimo tehtne nasvete o tem, kdaj, zakaj in katere maske nositi.

Rak jajčnikov

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

8. maj je od leta 2013 razglašen za svetovni dan raka jajčnikov, ki je sedmi najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji je lani zbolelo okoli 130 žensk, število je v rahlem upadanju. Najpogosteje zbolijo ženske med 50. in 80. letom starosti. Svetovni dan je bil razglašen z namenom, da bi se javnost seznanila s problematiko raka jajčnikov, predvsem pa z zgodnjimi znaki bolezni. Zgodnje odkrivanje je ključno za uspešno zdravljenje.

Suha koža

Jasmina Demšar

• dr. med., spec. dermatovenerologije

Suha koža je v zimskem in spomladanskem času pogosta težava. Koža, ki je suha, je na otip hrapava, prekrita z luskami in razpokami, velikokrat tudi srbi in peče. Na suhi koži se pogosto pojavijo pordela, luščeča se žarišča, ki jih strokovno imenujemo ekcemi.

Kdaj k zdravniku?

dr. Nevenka Mlinar

• dr. med., spec. spl. med.

V praksi se pogosto sprašujemo, kdaj se lahko z zdravstveno težavo spoprimemo sami, kdaj pa z ukrepanjem ni dobro odlašati in je treba čim prej obiskati osebnega zdravnika ali se napotiti na urgenco. K urgentnemu zdravniku gremo lahko takoj, kadar koli, ni se treba naročiti in če ne drugega, izvemo, kako resno je stanje, če že ne dobimo točne diagnoze. Po drugi strani pa osebni zdravnik pozna svoje paciente, njihove kronične bolezni, zdravljenje in odzivanje na različne bolezenske težave. S tega vidika je njegova obravnava bolj kvalitetna in prilagojena posamezniku.

Kako ločiti med prehladom in senenim nahodom

Maja Kolšek Šušteršič

• dr. med., spec. druž. med.

V času epidemije s koronavirusno boleznijo COVID-19 smo ljudje postali zelo pozorni na vse simptome in znake, ki se pojavijo in bi lahko pomenili okužbo. Med drugim so znak okužbe s COVID-19 tudi izcedek iz nosu ali zamašen nos, izguba vonja ter bolečine v žrelu. Ti simptomi in znaki, ki so značilni tudi za ostala virusna obolenja, se prepletajo s simptomi in znaki, ki jih povzročajo alergije na pelode rastlin.

Spoprijemanje s strahom, tesnobo in zaskrbljenostjo v času epidemije

Klavdija Zver Zahwi

• univ. dipl. psihologinja

Živimo v času velikih ekonomskih in družbenih sprememb, ki od nas zahtevajo veliko mero prilagajanja. Vse, kar smo imeli prej za samoumevno, je naenkrat postalo težko dosegljivo, omejeno ali nejasno. Ljudje smo po svoji naravi nagnjeni k osmišljanju sveta okrog nas, ker nam to daje občutek kontrole in posledično varnosti. In kako osmišljamo stvari, je v veliki meri odvisno od tega, kaj smo se naučili skozi življenje, kakšne izkušnje smo pridobili in kakšne zaključke smo iz njih povlekli.

Ali Baba in 40-dnevna karantena

doc. dr. Miha Skvarč

• dr. med.

Slovenci smo se hrabro spopadli z nevidnim sovražnikom v obliki novega koronavirusa. Še več, dokazali smo, da znamo stopiti skupaj, ko je treba. 12. 3. 2020 so odgovorni razglasili epidemijo, ker je grozilo, da se bo novi koronavirus ali SARS-CoV-2 nenadzorovano širil. Do 12. 3. 2020 smo odkrili 89 na novo okuženih ljudi. Slovenija je zastala. Odšli smo v samoizolacijo. Lahko bi se reklo, da smo se samokarantenirali, tj. odšli v karanteno.

Najstnik in epidemija virusa covid-19 – komu se bo prej zmešalo?

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Za najstnike je ta čas čustveno še posebno zahteven. Še bolj kot drugim starostnim skupinam jim je pomembna družba vrstnikov, ki jim je sedaj odvzeta. Veliko časa zato preživijo pred zasloni mobilnih naprav, kar ni najbolje. Pa vendar. Kar naenkrat je njihov svet dosegljiv le prek ekrana. Razumite jih in jih pri tem podprite. Videoklici tokrat štejejo med druženje. Čas pred ekranom bo pričakovano daljši.

Ugriz klopa in bolezni, povezane z ugrizom klopa

Asist. dr. Anja Černe

• dr. med., spec. druž. med.

Sončno vreme nas vabi v naravo, kar ima številne ugodne učinke na naše zdravje in dobro počutje. Žal pa se lahko sprehod po naravi konča tudi z boleznijo. Klop, drobcena živalca, ki jo prištevamo med pršice, je lahko prenašalec številnih bolezni. Med njimi sta v Sloveniji najbolj pogosti dve – lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Koronavirus: Danes in jutri

Primož Kus

• dr. med., spec. druž. med.

Kako smo pripravljeni na življenje s koronavirusom? 16. marca se je pri nas tako kot tudi na drugih koncih sveta – ponekod že prej, drugod kasneje – življenje ustavilo. Ustavilo se je zaradi na videz neznatnega virusa, ki smo mu dali ime SARS-CoV-2. V vseh mesecih, odkar je na svojem križarskem pohodu, smo o njem izvedeli precej, še vedno pa zanj nimamo cepiva ali zdravila. Vse, kar smo se do sedaj naučili, je, kako se mu izogibati, ker samo na ta način lahko omilimo posledice širjenja epidemije.

Najpogostejša vprašanja o bolezni covid-19

doc. dr. Miha Skvarč

• dr. med.

Izbruh novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za pandemijo, s čimer je potrdila razširjenost te zelo nalezljive bolezni po vsem svetu. V številnih državah, tudi v Sloveniji, je trenutno razglašena epidemija. Novi koronavirus je bil svetu še do pred kratkim popolna neznanka in kot tak prinaša številna vprašanja, dileme in strahove.

Intervju z doc. dr. Miha Skvarč, dr.med.: covid-19, imunost in dolgoročni obeti

doc. dr. Miha Skvarč

• dr. med.

V času izrednih razmer kroži o COVID-19 veliko informacij, predvsem pa dilem in nejasnosti, kako varna in zdrava bo naša prihodnost. Za verodostojne informacije glede te bolezni in mnenje o dolgoročnih obetih in primernih ukrepih za zaščito zdravja nas in naših bližnjih smo povprašali doc. dr. Miho Skvarča, dr. med., specialista klinične mikrobiologije, predstojnika Službe za bolnišnično higieno in mikrobiologijo v Splošni bolnišnici Jesenice.

Kaj storiti, če rabim zdravstveno pomoč, in kako varno do nje?

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

V času epidemije Covid-19 je dosegljivost zdravstvenih storitev močno otežena. Osebni zdravniki opravijo manj pregledov, a ogromno posvetov preko telefona ali elektronske pošte. Večina specialistične dejavnosti je močno okrnjene, z izjemo obravnave nosečnic, onkoloških bolnikov ter vseh napotenih s stopnjo nujnosti 'nujno' ali 'zelo hitro'. Mnogo obravnav in operacij je bilo prestavljenih, novi termini so lahko že znani ali pa še ne. Vse to ustvari skrb, kako do obravnave, če jo potrebujemo. V kolikor se vaše zdravstveno stanje slabša zaradi težav, zaradi katerih že čakate na specialistično obravnavo, se obrnite na osebnega zdravnika, ki bo, če je potrebno, ukrepal.

Epidemija: Kako čim bolje preživeti čas doma s šoloobveznim otrokom

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Kolikokrat smo obžalovali, da nimamo dovolj časa za otroke zaradi službenih obveznosti. V času epidemije se je to pri mnogih obrnilo na glavo. Kako čim bolje preživeti vse te dni doma? Kot bi bili v neki igri – sedaj imamo čas, a smo omejeni v prostoru in aktivnostih. Družba ni dovoljena, obsežnejši izleti niso dovoljeni. Kaj pa zdaj?

Otroci – kaj če zbolijo za covid-19

Nana Fartek

• dr. med., spec. druž. med.

Ljudje vseh starosti se lahko okužijo z novim koronavirusom (2019-nCoV). Otroci se okužijo najpogosteje preko bližnjega kontakta (starša, prijatelja); ta je lahko bolan ali le prenašalec virusa. Okužbe potekajo večinoma blago in brez resnih posledic. Prav zato igrajo otroci pomembno vlogo kot prenašalci okužbe na druge. Najbolj nas skrbi prenos okužbe na babice in dedke ali druge imunsko oslabljene osebe.

Porodi v času epidemije virusa covid-19

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Izbira porodnišnice je – tako kot sicer, ko ni epidemije – svobodna in po želji ali presoji porodnice. Porod na domu je vedno odsvetovan, v času epidemije pa prepovedan z uredbo vlade RS, objavljeno v Uradnem listu. Vseh 14 slovenskih porodnišnic je tudi v času epidemije varnih tako s porodniškega kot z epidemiološkega vidika. Zagotovljene imajo primerne pogoje za porode okuženih nosečnic ter seveda zagotavljajo pogoje za porode zdravih nosečnic. Zaradi strogih preventivnih varnostnih ukrepov pri osebju in pacientkah je možnost za okužbo s koronavirusom v porodnišnicah izjemno majhna.

Nosečnost v času epidemije covid-19

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić

• dr. med., spec. gin. in porodništva

Nosečnost je poseben čas v življenju vsake ženske, ki že samo prinese veliko vprašanj in izzivov. V času epidemije pa se seveda pri marsikateri nosečnici pojavljajo dodatna vprašanja, strahovi in dileme, zato smo se za nekaj smernic obrnili na izr. prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.

Vaje z žogo za boljšo držo

Živa Zdolšek Sluga

• Kineziologinja in fizioterapevtka

Gibanje je pomemben del zdravega življenja. Če le 15 minut na dan posvetite vadbi, to dolgoročno opazno prispeva k boljšemu počutju in telesni drži. In zakaj ne bi tega naredili na zabaven način, z žogo?