Najpogostejša vprašanja o bolezni COVID-19

Izbruh novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za pandemijo, s čimer je potrdila razširjenost te zelo nalezljive bolezni po vsem svetu. V številnih državah, tudi v Sloveniji, je trenutno razglašena epidemija. Novi koronavirus je bil svetu še do pred kratkim popolna neznanka in kot tak prinaša številna vprašanja, dileme in strahove.

  1. Kakšni so znaki okužbe z novim koronavirusom, ki povzroča bolezen COVID-19?

Znak okužbe z novim koronavirusom je slabo počutje in manjša fizična zmogljivost kot običajno.

Okužba se lahko kaže kot blažje prehladno obolenje s praskanjem v žrelu in izcedkom iz nosu.

Težja oblika bolezni se kaže kot stalna utrujenost z bolečinami v mišicah, glavobolom, povišano telesno temperaturo, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka ob vsakodnevnih opravilih. 

Mnogi ljudje, ki imajo bolezen COVID-19, doživljajo le blage simptome, kar še posebej velja za zgodnje faze bolezni. Kot enega od posebnih znakov ljudje navajajo vrtoglavico ter izgubo voha in okusa.

  1. Kako se širi ta koronavirus?

Virus se širi s kapljicami iz nosu ali ust ob glasnem govorjenju, kihanju ali kašljanju. Ob hujšem naporu (hoja po stopnicah ali rojevanje) se širi tudi pri običajnem dihanju. Virus pride v naše telo z dihanjem. Ustrezne maske to preprečijo. Virus si lahko tudi z rokami nanesemo na obraz ali nos ter se tako okužimo. Zato je zelo pomembno, da vzdržujemo fizično distanco med sabo, za vsaj meter in pol ali en raztežaj rok.

Če smo v zaprtem prostoru s klimo, se virus zaradi stalnega zračnega toka širi tudi na daljši razdalji kot 1,5 metra. V zaprtih prostorih je primerna razdalja med ljudmi vsaj 3 metre.

Virus lahko ostane živ in s tem infektiven na površinah v zaprtih prostorih tudi več kot tri dni, zato je treba površine v javnih prostorih redno čistiti in se načrtno izogibati nepotrebnega dotikanja površin.

Pomembno! Kužne so tudi osebe, ki ne izgledajo bolne. Zato je še toliko bolj pomembno, da se, če smo bolni, obnašamo odgovorno in sočutno do soljudi in s svojim obnašanjem po nepotrebnem ne ogrožamo drugih. Nujno je, da upoštevamo navodila pristojnih institucij, se v tem času ne družimo in ostanemo doma.

  1. Kakšni so preventivni ukrepi?

V primeru novega koronavirusa velja, da s svojim odgovornim obnašanjem ščitimo druge. Pomembno je, da ostanemo doma in omejimo stike z vsemi, tudi če smo le blago bolni.  

Tako doma ali na delu si redno umivajmo roke dovolj dolgo. Priporočamo, da si naglas ali potiho zapojete refren najljubše pesmi. Vedno se kašlja v ramo ali nadlaket, ne v roko. Vedno si poskušamo umiti ali razkužiti roke po kihanju in kašljanju. Že samo umivanje z vodo odstrani kar nekaj virusa z naših rok. Če imate na roki sluz, si jo sperite, si roke posušite in se šele nato razkužite.

Zaprte prostore tako doma kot v službi redno zračimo večkrat na dan in se izogibamo zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi.

Vse osebe naj v zaprtih prostorih uporabljajo maske. Če imate veliko stika s strankami, je priporočljivo, da se uporabljajo kirurške maske, ki pa se jih mora zamenjati, ko se navlažijo, ali po približno dveh urah. Lahko nosite maske FFP2, ki veliko bolje zaščitijo uporabnika, ker bolje tesnijo kot kirurške maske. Uporablja se jih lahko tudi več dni, če so po uporabi suhe in čiste. Mask FFP2 z elastiko se ne obeša, ker elastika popusti in maska ne tesni dovolj. Maske se odlaga na čisto podlago z vrhnjim delom navzgor.

Vse maske se nosi na način, da tesno pokrijejo obraz skupaj z nosom in brado. Primer pravilne uporabe si oglejte v videu.

Pomembno! Treba je paziti, da se ob odstranjevanju maske dotikamo le elastike za ušesi, ničesar drugega, saj lahko na tak način morebitne viruse vnesemo v telo. Če nosimo rokavice za enkratno uporabo, si jih pravilno snemimo, in sicer na način, da se ne dotikamo zunanjega dela ter jih ustrezno zavržemo.

Če zbolimo, ostanemo doma, pokličemo svojega osebnega zdravnika in sledimo navodilom. Če ne dobite osebnega zdravnika na telefon in imate občutek, da ste resneje bolni (prisotnost zadihanosti in vročine), pokličite najbližji urgentni center in se najavite na pregled.

  1. Kakšna je najbolj ustrezna maska za zaščito pred koronavirusom?

Zaščita z masko je mogoča na dva načina. Kdor kašlja, naj za zaščito okolice nosi navadno kirurško masko z oznako IIR, zelene ali modre barve z elastiko ali trakci, ki se jo namesti za ušesa ali zaveže za glavo.

Kdor vstopa v prostor, kjer je oseba s sumom na novi koronavirus, naj nosi masko FFP2, ki dobro tesni. Nosimo jo lahko več dni, če je maska po uporabi čista in suha. Če je vlažna in onesnažena z izločki bolnika, masko zavržemo.

Maske iz blaga so namenjene bolj opozorilu, da se moramo obnašati samozaščitno in da se nezavedno ne dotikamo obraza ali nosu. Maske iz blaga niso primerne za bolnike s COVIDom-19, ker ne preprečujejo raztrosa virusa.

  1. Kakšna je razlika med izolacijo in samoizolacijo?

Ukrep, ki ga zdravnik ali minister odredi bolni osebi z virusom COVID-19, se imenuje izolacija ali karantena. To pomeni, da oseba ne sme zapuščati doma ter da mora omejiti stike in upoštevati vsa priporočila za preprečevanje širjenja bolezni. Časovno lahko izolacija traja najmanj 14 dni oziroma dlje, če je bolnik po 14 dneh še vedno kužen. Kužnost se ugotavlja z jemanjem brisov nosno-žrelnega prostora. V primeru, da ima oseba akutno okužbo dihal ali prehladno obolenje in ne obišče zdravnika ter nima potrjene okužbe z virusom COVID-19, pa je priporočljivo, da ostane doma vsaj toliko časa, da je dva do tri dni brez simptomov in znakov.

To ne velja za osebo, ki je zbolela, potem ko je imela tesen kontakt z nekom, ki ima potrjen COVID-19. Za tako osebo velja, da mora ostati doma v samoizolaciji vsaj 14 dni.

  1. Katere so najbolj ogrožene skupine bolnikov?

Najbolj ogroženi so bolniki, ki so imunsko oslabeli. To so bolniki z rakom, revmatskimi obolenji, bolniki na bioloških zdravilih, bolniki z avtoimunimi obolenji. Pri njih se lahko okužba z novim koronavirusom kaže zelo drugače kot pri ostalih bolnikih in lahko zelo hitro napreduje. Zato se svetuje, da bolnika z oslabljeno imunostjo že ob blagih znakih prehladnega obolenja jemljemo resno in ga ob predhodni najavi napotimo v najbližji urgentni center. 

Pomembno! Zelo so ogroženi tudi kadilci, zato je sedaj čas, da nehate kaditi. Vsak dan brez kajenja je pomemben, saj zmanjša razvoj hude oblike bolezni COVID-19. 

  1. Kdo je upravičen do brisa na koronavirus SARS-CoV-2?

Do brisa na novi koronavirus so upravičeni vsi, ki bodo hospitalizirani.

Do njega so upravičene tudi:

  • vse osebe nad 60 let,
  • kronični bolniki (z redno terapijo za hipertenzijo, sladkorno bolezen, ščitnico ...),
  • imunokompromitirane osebe (z zdravili za zaviranje imunskega odziva, z avtoimunimi obolenji, z rakom).

Te skupine ljudi imajo lahko blage simptome, kot so praskanje v žrelu, topa bolečina za prsnico, blage bolečine v mišicah. Vročina se lahko pojavi, ni pa nujno, da je nad 38 stopinj Celzija. Ukrepanje mora biti hitro in odločno, ker se lahko stanje poslabša do te mere, da bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje. Alarm mora zazvoniti, če začne tak človek težje dihati ob najmanjšem naporu, kot je vstajanje ali premikanje po stanovanju. Takrat obvezno potrebuje hospitalizacijo.

Trenutno so hospitalizirani večinoma ljudje nad 60 let s pridruženimi boleznimi. Mlajši in zdravi običajno hitro okrevajo, bolezen pri njih v veliki večini poteka kot gripi podobno obolenje. 

  1. Kdo mora nujno k zdravniku v urgentni center?

Oseba, ki začne težje dihati in ne zmore opravljati vsakdanjih opravil, kot je pospravljanje stanovanja, brez zadihanosti. Vročina je lahko prisotna, ni pa nujno.

  1. Kako skrbeti za starše ali stare starše?

Bolni ljudje, ki imajo doma starše ali stare starše, naj ne skrbijo zanje. Prav tako ni priporočljivo oziroma je celo odsvetovano, da bi starejši od 60 let, ki redno jemljejo zdravila, hodili po nakupih ali se družili z vnuki, saj morajo čim manj prihajati v stik z drugimi. Še posebej blago bolni otroci so vir velike količine virusa.

V nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da se bodo slej kot prej okužili s SARS-CoV-2. Če eden od družinskih članov zboli z znaki COVIDa-19 in je v družino nekdo, ki ima kronično obolenje, je priporočljivo, da se oboleli testira. Družinski član spada v kategorijo, ki lahko hudo zboli, če se od drugega naleze novega koronavirusa.

Če je partner pozitiven, naj zanj ne skrbi drugi partner, ki ima kronično obolenje in zanj prejema redno terapijo. Če to ni mogoče, je bolje, da gre oboleli v bolnico. Ves čas si morajo vsi v družini skrbno umivati roke, skrbeti za redno prezračevanje, ob negi morajo nositi masko in ne smejo bivati v isti sobi kot oboleli.

Oglejte si tudi intervju o dolgoročnih obetih z doc. dr. Miho Skvarčem.

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI