Motnje dihanja v spanju

Fizikalni vzroki za smrčanje in prekinitve dihanja med spanjem

Pri smrčanju in motnjah dihanja v spanju gre za posledice t. i. Bernoullijevega principa, ki je prikazan na spodnji sliki:

Bernoullijev princip v naravi

Zamislimo si potoček, ki mirno teče po ravnini. Na določenem delu večja kamna, vsak na svojem bregu, zožita strugo potočka. Do tedaj mirno žuborenje potočka se v zoženi strugi prelevi v hitrejši tok, v bučanje, v turbulenco in penjenje vode. Nižji tlak vode na ožini vpliva na brežino, kar vodi v dodatno oviran pretok. Podobno se lahko dogaja v zgornjih dihalih.

 

Razlog za smrčanje in motnje dihanja

Najpogostejše prirojene ožine v zgornjih dihalih so na nivoju mehkega neba in na korenu jezika.

Na teh mestih pride do pospešenega pretoka zraka, do vibriranja sluznice ter turbulence zraka in glasnega dihanja oz. smrčanja. Smrčanje zasuši nosno sluznico, ki postane lepljiva in se  zlepi, s čimer se lahko celo prekine dihanje skozi nos.


Kadar ne moremo več dihati skozi nos, zadihamo skozi usta.

Jezik, ki je med dihanjem skozi nos z zaprtimi usti stabilen in fiksiran na trdo oz. mehko nebo, se pri odpiranju ust odlepi od neba in lahko zdrsne v žrelo ali celo v grlo. Dihalna pot se tako lahko v celoti zapre. Pojavi se t. i. apneja, bolnik se ob tem napol zbudi in poskuša zadihati. Po davljenju in lovljenju sape omotično izrine jezik nazaj v ustno votlino in spet zadiha. Posledica tega je, da smo zjutraj utrujeni in neprespani.

 

Zdravljenje smrčanja in motenj dihanja v spanju

Zgornja dihala so po obliki podobna frači. Začnejo se z dvema nosnima prehodoma, sledijo žrelo, grlo z glasilkama in sapnica kot pričetek spodnjih dihal.

Smrčanje nastaja pogosto tik nad mehkim nebom, kjer se enakomeren (laminaren) tok zraka iz obeh nosnih prehodov združi v enotno žrelo. To povzroči turbulenco zraka in trepetanje mehkega neba, kar vodi do nosnega smrčanja.

Pri hkratnem dihanju skozi nos in usta lahko koren jezika vibrira in se dotika zadnje stene žrela. Govorimo o ustnem smrčanju, ki je pogostejše pri čokatih ljudeh s kratkim in debelim vratom ter zadebeljenim korenom jezika.

Za nosno varianto smrčanja se pri določenih pacientih opravijo posegi na mehkem nebu, npr. uvuloplastika. Pri ustnem smrčanju pa se lahko koren jezika odmakne proč od žrela (z nočnimi zobnimi protezami ali s kirurškim dvigom podjezične kosti), seveda le pri izbranih pacientih.

Smrčijo tudi ljudje, preobčutljivi na pršice, ki imajo zaradi alergijskega vnetja zožene nosne hodnike. Take bolnike zdravimo s steroidnimi nosnimi pršili in tabletami proti alergijam.

Prav tako lahko smrčijo in imajo motnje dihanja v spanju nekateri mlajši bolniki s povečano žrelnico ali mandeljni. Ko jih odstranimo, se stanje izboljša.

Veliko debelih ljudi pa smrči in imajo apneje zaradi sistemsko zoženih dihal ob debeli plasti maščobnega tkiva tik pod dihalno sluznico. Takim bolnikom pomagamo z aparati, ki proizvajajo stalni pozitiven tlak v zgornjih dihalih (CPAP).

 

Potek dela v ambulanti za motnje dihanja v spanju

Običajno naredimo poglobljen pregled zgornjih dihal in snemanje spanja (respiratorna poligrafija). Nekaterim bolnikom se opravi še endoskopija dihal (nazoskopija), alergijski testi, slikanje obraznih kosti in/ali obnosnih votlin. Pri bolnikih s težjimi oblikami apnej naredimo tudi analizo plinov v arterijski krvi.

V slučaju prirojenih napah v zgornjih dihalih se pri specialistih ORL opravijo ustrezni operativni posegi. Alergije se zdravijo s steroidnimi pršili in/ali antihistaminiki. Pri nestabilnih nosnih krilcih si lahko pomagamo z razpirali nosnega preddvora. Svetujejo se tudi splošni ukrepi, kot so hujšanje, prenehanje kajenja in pitja alkohola ter izogibanje določenim uspavalom in močnejšim protibolečinskim zdravilom.

Osnovni ukrep za blaženje smrčanja in izboljšanja prehodnosti nosu pa je redno vlaženje nosnih hodnikov s fiziološko raztopino (slano vodo), tako zvečer pred spanjem kot zjutraj, preden vstanemo.

 

Kdo najpogosteje smrči?

Med prebolevanjem nahoda smrči skoraj vsakdo.
Samo smrčanje seveda ni bolezen. Največkrat je bolj moteče za partnerja kot za samega smrčača.
Prevalenca smrčanja pri odraslih je 30–40 %, torej več kot tretjina ljudi smrči vsaj občasno.
Bolj pogosto smrčijo čokati moški s prekomerno telesno težo in zadebeljenim vratom, kadilci ter telesno neaktivni ljudje.

 

Ali so motnje dihanja v spanju vzrok za preplah?

Vztrajno in dolgoletno smrčanje lahko preide v motnje dihanja v spanju, ki so pomemben vzrok za neučinkovit spanec in dnevno zaspanost.

Klinična slika bolnika s pomembnimi motnjami dihanja v spanju zajema smrčanje, neučinkovito spanje s pogostim prebujanjem, nočno znojenje, premetavanje po postelji, pogosto uriniranje ponoči, jutranje zbujanje s suhim, hrapavim jezikom in cmokom v grlu, utrujenost, čemernost in otopelost. Podnevi je tipična moteča zaspanost.

Apneje se pri nekaterih bolnikih lahko pojavljajo tudi do stokrat v uri in trajajo vsaka od 10 do 120 sekund. Hipoksemija oz. upad koncentracije kisika v krvi in oksidativni stres, ki nastaneta pri apnejah, povzročata številna obolenja: metabolni sindrom, težje vodljivo sladkorno bolezen, zaplete na ožilju (koronarna obolenja, možganska kap), arterijsko hipertenzijo, motnje srčnega ritma, demenco, depresijo, erektilno disfunkcijo ...

 

Kako si lahko sami pomagamo?

Priporočamo zdrav življenjski slog: s telesno aktivnostjo, najbolje v naravi, kjer je zrak vlažen in svež, skrb za ustrezno telesno težo, izogibanje uživanju alkohola, kajenju ter uspavalom in močnim protibolečinskim zdravilom, ki imajo centralno delovanje.

Kdaj vas mora zaskrbeti?

Če ponoči težko dihate skozi nos in se zjutraj zbujate z zasušenim in hrapavim grlom. Če ponoči smrčite, med smrčanjem občasno prenehate dihati in se zjutraj zbujate utrujeni ter nenaspani.

Vprašalnik STOP-BANG poleg simptomov upošteva še vpliv spola, starosti, telesne teže in obsega vratu na verjetnost sidroma obstruktivne apneje v spanju. Visoka predtestna verjetnost obstruktivne apneje v spanju je, če na vsaj pet od osmih vprašanje odgovorite pritrdilno.

V pomoč vam je lahko tudi vprašalnik ocene dnevne zaspanosti (ESS-vprašalnik). Dobite ga  tudi na povezavi www.pulmolog.com. Če na vprašalniku dosežete več kot 10 točk, vam svetujemo obisk pri strokovnjaku za motnje dihanja med spanjem.

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.