Kronična vnetna črevesna bolezen

Kronična vnetna črevesna bolezen je stanje kroničnega vnetja v črevesni steni in zajema dve različni entiteti – Chronovo bolezen in ulcerozni kolitis. Bolezni se pogosteje pojavljata v razvitem svetu – največja prevalenca je v državah Severne Evrope in Amerike, opažamo pa trend naraščanja tudi v Aziji ter Srednji in Južni Ameriki.

Ulcerozni kolitis je pogostejši kot Chronova bolezen. Razlika v pojavnosti med spoloma ni velika, bolezni se najpogosteje pojavljata med 15. in 30. letom. Chronova bolezen je vse pogostejša tudi pri otrocih, ulcerozni kolitis pa ima še en vrh pojavljanja po 50. letu.

Pri Chronovi bolezni je prizadeta celotna prebavna cev, od ust do zadnjične odprtine. Predelom vnetno spremenjenega črevesja sledijo predeli popolnoma zdrave sluznice. Vnetje zajame vse plasti črevesne stene, mezenterij in občrevesne bezgavke. V obolelem delu črevesa nastajajo granulomi. Pogosti so tudi izvenčrevesni znaki.

Pri ulceroznem kolitisu je vedno prizadet končni del debelega črevesa (rektum), bolezen se lahko zvezno širi navzgor na celotno debelo črevo, brez vmesnih zdravih predelov. V obolelem delu črevesja ne nastajajo granulomi. Tudi pri ulceroznem kolitisu so pogosti izvenčrevesni znaki.

Vzrok ni natančno poznan

Vzrok za nastanek kronične vnetne črevesne bolezni ni natančno poznan. Vlogo pri razvoju bolezni imajo tako okoljski kot tudi genetski dejavniki. Najbolj uveljavljena je domneva, da telo pri posameznikih z določenim genetskim nagnjenjem premočno oz. neustrezno odreagira na bakterije, ki so v črevesju normalno prisotne. Tako pride do vnetnega dogajanja, ki okvari črevesno steno, odpove tudi regulacija imunskega odgovora.

Chronova bolezen se pogosteje pojavlja v nekaterih družinah oz. pri ožjih sorodnikih bolnikov. Dolgotrajen negativen stres slabo vpliva na imunski sistem in tako lahko igra pomembno vlogo v nastanku kronične vnetne črevesne bolezni.

Simptomi in znaki

Značilni simptomi in znaki so ponavljajoča se trebušna bolečina in krči, dlje časa trajajoča driska, ki je lahko tudi krvava in s primesjo sluzi, nujni in boleči pozivi za odvajanje blata, boleče odvajanje blata, nočno odvajanje, splošna utrujenost in slabo počutje, hujšanje, anemija, podhranjenost in nepopolna absorpcija hranil.

Izvenčrevesni znaki bolezni so lahko tudi prvi znaki začetka bolezni. Na skeletno-mišičnem sistemu lahko ugotovimo osteoporozo ali revmatološke bolezni, kot so ankilozirajoči spondilitis, sakroiliitis, periferni artritis, pogosto so prisotne težave s kožo v smislu eritema nodosum (rdeče in boleče izbokline, predvsem na golenih) in pioderma gangrenozum (globoke rane z razpadom tkiva v glavnem na golenih), lahko se pojavijo otekline ustnic ali razjede v ustnih kotih, nekateri imajo težave z očmi, kot so uveitis in sklero-konjunktivitis, pri otrocih lahko pride do zaostanka v rasti, pogosteje se pojavljajo tudi obolenja jeter (npr. primarni sklerozantni holangitis) ter motnje strjevanja krvi.

Najbolj enostavna preiskava je ultrazvok trebuha

Sum na bolezen postavimo na podlagi skrbne anamneze, telesnega pregleda in dodatnih laboratorijskih in slikovnih ter endoskopskih preiskav. V laboratorijskih izvidih pogosto ugotavljamo anemijo, pomanjkanje vitamina D, lahko je zvišan CRP (protein akutne faze vnetja, ki nastaja v jetrih), SR. S preiskavo blata izključimo druge vzroke za drisko, pametno je izključiti tudi hipertirozo.

Najbolj enostavna preiskava je ultrazvok trebuha, ki pa le redko prikaže vzrok težav. V poštev pridejo rentgenske kontrastne preiskave črevesja, ki lahko pokažejo zožitve, sluznične spremembe, polipe ali fistule. CT ali MR abdomna lahko dodatno razjasnita netipične ali zapletene primere, občasno se izvaja tudi MR s kontrastom.

Zlati standard pri postavljanju diagnoze pa so endoskopske preiskaveezofagogastroduodenoskopija in kolonoskopija. S temi metodami specialist gastroenterolog pregleda notranjost črevesja in odvzame vzorce za histološko preiskavo, ki lahko potrdi značilne spremembe.

Jemanje zdravil in zdrav življenjski slog

Bolezen zdravimo z rednim jemanjem zdravil, izrednega pomena je tudi zdrav življenjski slog.

Zdrava-prehrana

Zdrav življenski slog

V zdravljenju glede na stopnjo resnosti bolezni uporabljamo zdravila iz skupine 5-ASA (sulfasalazin, olsalazin, mesalazin), kortikosteroide (čim krajši čas), v poštev pride tudi zdravljenje s ciprofloksacinom ali metronidazolom (predvsem ob zagonih).

Težje oblike zahtevajo zdravljenje v bolnišnici, kjer poteka nadomeščanje tekočin, včasih tudi hrane. Za vzdrževalno zdravljenje se poslužujemo imunosupresivov (ciklosporin, azatioprin, metotreksat itn.). Na tržišču so v zadnjih letih tudi tarčna ali biološka zdravila, ki edina omogočijo zacelitev črevesne sluznice. Niso pa povsem brez stranskih učinkov, zato specialist gastroenterolog skrbno izbere primerne bolnike in jih tudi ustrezno pripravi pred uvedbo terapije. Včasih je ob zapletih (absces, zapora črevesja, fistula) bolezni potreben tudi operativni poseg.

Drisko lahko lajšamo z loperamidom – pod nadzorom zdravnika, ki spremlja zdravljenje. Bolnika mora redno spremljati gastroenterolog, ki odreja pogostost kontrolnih endoskopskih preiskav z namenom zgodnjega odkrivanja malignomov prebavil, ki so v povezavi s temi boleznimi pogostejši.

Prebavne težave

Od nefarmakoloških ukrepov je izredno pomembna pravilna prehrana, čas za obroke, ki naj bodo razporejeni preko celega dneva, hrana naj bo manj mastna, sladka in začinjena, hkrati pa mešana in pestra. Pomemben dejavnik pri vsaki bolezni je spoprijemanje s stresnimi situacijami oz. izogibanje pretiranemu stresu. Potrebna je opustitev kajenja.

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.