Koronavirus: Danes in jutri

Kako smo pripravljeni na življenje s koronavirusom? 16. marca se je pri nas tako kot tudi na drugih koncih sveta – ponekod že prej, drugod kasneje – življenje ustavilo. Ustavilo se je zaradi na videz neznatnega virusa, ki smo mu dali ime SARS-CoV-2.

V vseh mesecih, odkar je na svojem križarskem pohodu, smo o njem izvedeli precej, še vedno pa zanj nimamo cepiva ali zdravila. Vse, kar smo se do sedaj naučili, je, kako se mu izogibati, ker samo na ta način lahko omilimo posledice širjenja epidemije.

Bodimo pozorni na raznolike simptome COVID-19

COVID-19 se manifestira z raznolikimi simptomi, ki so sicer značilni tudi za druge bolezni:

  • blago povišana do visoka telesna temperatura,
  • (praviloma) suh kašelj,
  • utrujenost,
  • oteženo dihanje,
  • bolečine v mišicah,
  • boleče grlo,
  • glavobol,
  • mrzlica,
  • voden izcedek iz nosu,
  • slabost in bruhanje,
  • bolečine ali krči v trebuhu,
  • diareja,
  • vnete, pordele oči,
  • izguba voha in/ali okusa.

Običajno ti simptomi niso bili znak za alarm oziroma takojšnje ukrepanje. V obdobju, v kakršnem smo sedaj, pa je pomembno, da te znake čim prej prepoznamo sami in ukrepamo, kot da gre za prvi znak okužbe s SARS-CoV-2 oziroma bolezni COVID-19. 

Če nismo v nobeni izmed rizičnih skupin, velja zgolj 14-dnevno samoopazovanje in izolacija, v nasprotnem primeru pa je nujen takojšen telefonski posvet z izbranim zdravnikom. Ta bo po potrebi odredil bris ter podal nadaljnja navodila za samoopazovanje in simptomatsko ukrepanje oziroma strokovno spremljanje.

Z odgovornim vedenjem zaščitimo ranljive skupine

Kaj lahko naredimo sami, da pripomoremo k uspešni zajezitvi epidemije in nadzorovanemu postopnemu prekuževanju populacije z antigeni SARS-CoV-2?

Večina (80 odstotkov populacije) se bo med potekom epidemije srečala z virusom tako, da tega sploh ne bo opazila ali pa bodo simptomi tako blagi, da pacienti ne bodo potrebovali zdravnikovega nasveta. Vsi, ki niso v rizičnih skupinah in pri katerih bo okužba potekala neopazno ali blago, se morajo v naslednjih mesecih vesti družbeno odgovorno do najbolj ranljive, rizične populacije, pri kateri se lahko bolezen konča tudi s smrtjo. 

Najbolj rizična populacija so starejši nad 65 let, ljudje s kroničnimi boleznimi, (diabetes, kronična ledvična in jetrna bolezen, KOPB – kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma, kardiovaskularne bolezni, prekomerna telesna teža), ljudje, ki prejemajo imuno supresivno terapijo, onkološki bolniki na kemoterapiji, nosečnice ter kadilci. 

Zadnje raziskave kažejo, da so kar petkrat bolj občutljivi ljudje s KOPB in kadilci. Zato še nikoli ni bil boljši čas za prenehanje kajenja kot sedaj,  saj se s tem pomembno zmanjša obolevnost za COVID-19.

Če se bomo vedli odgovorno, se rizična populacija sploh ne bo okužila (ker se bo epidemija prej končala) ali pa bo obolevala postopno, kar bo omogočilo, da bo zdravstveni sistem lahko sprejel vse, ki bodo potrebovali pomoč.

Sprejmimo nove navade kot del vsakdana

Ko se sprostijo ukrepi in ko bo neomejeno gibanje ponovno dovoljeno, bo treba še nekaj mesecev upoštevati drugačne vzorce vsakodnevnega ravnanja. Še naprej bo nujno potrebno dosledno umivanje in razkuževanje rok, zlasti izven doma, nošenje kirurških mask v zaprtih javnih prostorih, upoštevanje izogibanja tesnim kontaktom (rokovanje, objemanje), upoštevanje omejitev zbiranja na javnih prireditvah.

Pomembno je še enkrat poudariti, da bo velika večina prebivalstva zbolela z blagimi simptomi, pogosto celo neopazno, vendar bo določeno obdobje (do 14 dni) kužna in v bo v tem obdobju prenašala virus naprej. Zato so omenjeni ukrepi ključnega pomena, da se zaščiti najranljivejša populacija in da se zmanjša smrtnost.

Poskrbimo za dobro imunost

V obdobju epidemije je najbolj pomembno ohranjanje imunskega sistema v dobri kondiciji, saj je prav od našega imunskega sistema odvisno, če bomo zboleli ali ne.

Najbolj pomembno je, da nas ne zajameta panika in prekomerni strah, ki negativno vplivata na imunost.

Za preprečevanje okužbe dokazano učinkuje dodajanje ustreznih odmerkov vitamina D, ki zniža število receptorjev, pomembnih za vstop koronavirusa v pljuča. Poleg tega posredno omogoča lažje dihanje, saj dviga raven snovi (surfaktanta), ki pokriva pljučne mešičke – alveole. Vsi, ki že doslej ne jemljejo redno vitamina D, jim ga gotovo primanjkuje oziroma jim bo v času epidemije jemanje koristilo.

Poleg tega je kot prehransko dopolnilo priporočljivo še dodajanje cinka, vitamina C, magnezija in B-kompleksa.

Pomembna je tudi zadostna hidracija, zlasti pri starejših, ki so na to običajno manj pozorni. Pri zdravih ljudeh je priporočljiv vnos dveh litrov vode dnevno, v primeru prehladnih in virusnih obolenj pa se dodatno priporočajo ekstrakti bezgovih jagod (sirupi, tinkture, čaji). 

Izogibati se je treba alkoholu, saj med drugim povzroča dehidracijo, padec odpornosti in tako dodatno oslabi imunost. 

Pri prehrani je pomembna zmernost; ne preveč kalorična, premastna in preobilna hrana.

Poskrbeti je treba tudi za redno gibanje v naravi ali domačem okolju glede na zmožnosti ter redno in kvalitetno spanje.

V primeru težav poiščimo zdravniški nasvet

Za vse velja, še posebej pa za starejše (nad 65 let) in ostale, ki spadajo v rizično skupino prebivalstva, da morajo poiskati zdravniški nasvet, če na katero od naslednjih vprašanj odgovorijo pritrdilno:

  • Ali je vaše dihanje danes težje?
  • Ali ste tako brez sape, da niste zmožni spregovoriti več kot nekaj besed?
  • Ali je vaše dihanje oteženo oziroma hitrejše kot običajno, tudi ko ničesar ne delate?
  • Ali se počutite tako slabo, da ste prenehali z vsemi svojimi dnevnimi aktivnostmi?
  • Je vaše dihanje hitrejše ali počasnejše kot običajno?
  • Ali določenih enostavnih opravil, ki ste jih še včeraj brez težav opravljali, danes ne zmorete več?
  • Ali ste danes pri določenih opravilih zelo zadihani, včeraj pa še niste bili?
  • Ali kdo, s katerim imate redni stik, dela v zdravstvu, lekarni, domu za starejše, na policiji, v trgovini, na pošti oziroma v drugi ustanovi, ki je v času epidemije odprta? 1

Poleg tega pa je potrebna še posebna pozornost, če se, zlasti pri rizični skupini, pojavijo znaki:

  • oteženega dihanja,
  • bolečine ali pritiska v prsnem košu,
  • pomodrelih ustnic,
  • bledice obraza,
  • vlažne, potne, marmorirane kože,
  • novo nastale zmedenosti,
  • težav pri zbujanju,
  • utrujenosti, zaspanosti.

Prikaz poteka epidemije

Epidemija ima več različnih vrhov obolevnosti. Graf prikazuje štiri ključne točke pri poteku epidemije, ki v določenih obdobjih prizadenejo različne skupine na različne načine.

• Prvi vrh (vijolična krivulja) dosežemo, ko zajezimo širjenje virusa.
• Ko se število novo okuženih in zbolelih za COVID-19 zmanjšuje, nastane drugi vrh (zelena krivulja) kot posledica omejevanja zmožnosti zdravstvene oskrbe za vse akutno zbolele, ki nimajo COVID-19.
• Ko se število vseh, ki potrebujejo nujno zdravniško oskrbo (vijolična in zelena krivulja), umiri, se pojavi tretji vrh (modra krivulja), ki predstavlja vse paciente s kroničnimi boleznimi, ki so v času epidemije morali čakati na obravnavo.

Četrti vrh (rdeča krivulja), ki prične eksponentno rasti kmalu po začetku epidemije, pa predstavlja bolj daljnosežne probleme, ki jim bo družba morala nameniti veliko pozornosti, ko se bo epidemija umirila (psihiatrične travme in bolezni, izgorelost, ekonomske posledice …).

Potek pandemije Covid

Graf: Prikaz poteka pandemije. 2

  1. VAL: umrljivost in obolevnost za COVID; ZAKLJUČEK 1. VALA: okrevanje pacientov, ki so zapustili intenzivno enoto.
  2. VAL: vpliv ukrepov zaradi COVID na urgentne bolnike, ki imajo druge bolezni.
  3. VAL: vpliv prekinjenega zdravljena na kronične bolnike.
  4. VAL: psihiatrične travme in bolezni, ekonomske posledice, izgorelost.

Najpomembnejše, kar trenutno vemo o novem virusu, je, da se SARS-CoV-2 širi bistveno hitreje in je tudi bolj virulenten kot virus gripe. Vemo tudi, da je letni in ne sezonski ter da se prenaša z lahkoto med asimptomatskimi okuženimi;  v povprečju ena oseba okuži od tri do pet novih.

Ob zajezitvi epidemije in naraščanju števila ozdravelih bo zelo pomembno postopno sproščanje omejevalnih ukrepov na eni strani in skrben nadzor obremenjenosti zdravstvenega sistema ob še vedno prisotnem virusu na drugi strani. Ko bo stopnja prekuženosti populacije dosegla vsaj 70 do 80 odstotkov, bo to pomenilo dejanski konec epidemije (pandemije). Pri tam nam bodo lahko v pomoč tudi imunološki IgM/IgG testi, ki nam pokažejo dejansko prekuženost oziroma zaščito pred SARS‑CoV‑2.

Pazimo nase in na soljudi

Naj zaključim z mislimi Bojanke Štern: “Ob sproščanju ukrepov pazimo nase in na soljudi! Sami lahko in moramo narediti vse, ker lahko, od nas je vse odvisno! Dosledno upoštevajmo navodila in ne obregajmo se po nepotrebnem ob ukrepe, ki jih z velikimi napori zagotavljajo ljudje, ki sedaj skrbijo za nas – v zdravstvu, trgovinah, domovih starejših občanov, poštah, bankah, upravnih enotah, civilni zaščiti, policiji, vojski … In seveda tudi na vladi, ki je krmilo prevzela v res težkih razmerah!” 3


1 Trisha Greenhalgh, Gerald Choon Huat Koh in Josip Car: COVID-19: a remote assessment in primary care. BMJ 2020; 368:m1182.

2 Victor Tseng, objava na Twitterju, 30. 3. 2020.

3 Bojanka Štern, Kolumna Bojanke Štern: Orožja (še) nimamo, le skrivamo se lahko. Avtentična revija, 2020.


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI