Ko zdravo prehranjevanje in mišičast videz prerasteta v obsedenost

Sodoben način življenja je zaradi pomanjkanja časa, obilice stresa in socialne osamitve (druženje poteka v veliki meri preko interneta) privedel do večje pojavnosti psihosomatskih obolenj in motenj hranjenja.  

Od 90-ih let prejšnjega stoletja so 20 let prednjačile motnje hranjenja, kot so:

  • anoreksija nervoza (zavestno uživanje izredno majhne količine oziroma nič hrane),
  • bulimija nervoza (uživanje ogromnih količin hrane naenkrat in zavestno bruhanje),
  • t.i. kompulzivno prenajedanje (uživanje zelo velikih količin hrane v kratkem času).

Za te motnje hranjenja je značilno obsedeno razmišljanje o hrani, perfekcionizem (na področju videza ali na splošno), anksioznost, uporaba dietnih pripravkov (v obliki tablet, praškov itd.), odvajal, pretirana fizična aktivnost ipd.

V dobi poplave informacij, tudi na področju izklesanosti telesa, prehrane in prehranjevanja, pa sta v porastu nova trend, in sicer bigoreksija (mišična dismorfija) in ortoreksija (obsedenost z zdravim prehranjevanjem).

Bigoreksija

Ljudje z bigoreksijo (ali t.i. Adonisovim kompleksom – grški bog lepote) pretirano skrbijo za izklesanost svojega telesa, zaradi česar lahko pride do ogroženosti zdravja ali celo njihovega življenja. Za razliko od drugih zgoraj omenjenih motenj gre pri bigoreksiji za motnjo, ki v večini primerov prizadene moški spol, in sicer bodybuilderje (dvigovalce uteži).

 

Kako prepoznamo bigoreksijo:

  • obsesivno izvajanje vadb z utežmi, kjer lahko pride celo do poškodb mišic, sklepov ipd.,
  • obsedeno razmišljanje o načinih, kako povečati mišični obseg,
  • pretirano zapravljanje denarja za pripomočke in prehranska dopolnilna, ki bi nam omogočili povečanje mišičnega obsega,
  • stroge diete, ki temeljijo na velikem vnosu beljakovin in zelo nizkem vnosu maščob,
  • prisotnost motenj hranjenja (stradanje in/ali kompulzivno nažiranje z beljakovinami),
  • zloraba prepovedanih drog oziroma anaboličnih steroidov,
  • močno povečana mišična masa,
  • destruktiven odnos do lastnega telesa,
  • nerealna samopodoba,
  • nenehno ogledovanje / izogibanje ogledalom,
  • anksioznost,
  • motnje v razpoloženju (lahko tudi kot posledica zlorabe drog/anaboličnih steroidov),
  • zanemarjanje drugih področij življenja na račun klesanja telesa.

Zaradi ekstremnega načina življenja (pretirane vadbe, prekomernega uživanja beljakovin, zlorabe drog oziroma steroidov) lahko osebe z bigoreksijo resno ogrozijo svoje zdravje.

Zdravstvene posledice lahko vodijo do neplodnosti, hipertenzije (povišan krvni tlak), motenj v delovanju ledvic (kot posledica ekstremnega vnosa beljakovin) oziroma celo odpovedi v delovanju organov (npr. jeter, ledvic).

Medtem ko je pri ljudeh z bigoreksijo pozornost pretirano usmerjena v pridobivanje mišic, so ljudje z ortoreksijo obsedeni z zdravo hrano.

Ortoreksija (Ortorexia nervosa)

Pri ortoreksiji nervozi gre za:

  • obsedeno spremljanje prehranskih trendov,
  • pretirano čustven odnos do hrane – ljubezen in sovraštvo do hrane,
  • namenjanje zelo veliko časa za načrtovanje in razmišljanje o hrani,
  • uživanje samo zdrave in t.i. čiste (»varne«) hrane,
  • izločanje vseh živil iz določenih skupin (t.i. »nevarne hrane«: vseh sladkorjev, vseh mlečnih izdelkov, vseh živalskih proizvodov), zlasti visokokaloričnih,
  • anksioznost ob neznani oziroma »nevarni« hrani,
  • natančno preverjanje sestavin na embalaži izdelkov,
  • natančno preverjanje hranilne in energijske vrednosti,
  • telesna podoba ima velik pomen ali pa tudi ne,
  • izgubo telesne teže,
  • energijski in hranilni deficit,
  • socialno izolacijo (izogibanje prehranjevanju izven doma).

Za razliko od ostalih motenj hranjenja so ljudje z ortoreksijo osredotočeni na kakovost hrane, medtem ko je pri ostalih motnjah hranjenja bolj pomembna količina.

Zaradi strogega izločanja »nečistih živil« v mnogo primerih pride do izgube telesne teže (kot posledica premajhnega energijskega vnosa) in drugih zapletov kot posledica premajhnega vnosa hranil iz hrane, kot npr. anemije, osteopenije in drugih s hranilnim deficitom povezanih bolezni.

Če ste se prepoznali v zgornjih opisih, vam svetujemo obisk osebnega zdravnika oziroma kontaktiranje številnih društev, ki delujejo na tem področju, npr.:

  • Društvo Muza, telefon: 01 425 03 38 (sreda, četrtek: 13–14h) muza@gmail.com
  • Svetovalni svet: 068 648 695; info@svetovalni-svet.si
  • Tom telefon (telefon za otroke in mladostnike), telefon: 116 111 (vsak dan: 12–12h)

Motnje hranjenja so odraz današnjega hitrega in stresnega načina življenja, ki temelji na perfekcionizmu in ekstremnemu pogledu, zlasti na področju videza telesa oziroma prehranjevanja. Če ste se vi ali vaši bližnji znašli v začaranemu krogu motenj hranjenja, ne oklevajte in poiščite pomoč. Življenje izven tega kroga je lahko lepo in izpopolnjujoče.

 

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.