Kašelj

Eden najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika je kašelj. Vsi ga dobro poznamo in k sreči se v večini primerov za njim ne skriva huda bolezen. Kljub temu pa je lahko zelo nadležen, lahko nas fizično utruja, moti naš spanec, povzroči hripavost, bolečine v dihalnih mišicah, znojenje. Včasih se za njim skriva bolezen, ki jo je treba zdraviti.

Zakaj sploh kašljamo?

Kašelj je zelo pomemben refleks pri človeku, saj ščiti in čisti naše dihalne poti. Kašelj preprečuje, da bi v dihalne poti in pljuča vdihnili stvari, ki bi tam povzročile dodatne težave oziroma bolezni. Torej je povsem normalno, da zdravi ljudje sem in tja kdaj zakašljamo. Če je kašelj pogost in intenziven, verjetno nakazuje na bolezen. Kašelj delimo na suh, dražeč, ko ne izkašljamo ničesar, in na moker ali produktiven, ko pri kašljanju izkašljujemo bodisi sluz ali celo gnoj.

6 najpogostejših vzrokov za kašelj pri odraslih:

1. Okužba

Pri okužbi gre lahko le za navaden prehlad, lahko pa se za kašljem skriva celo pljučnica. Navadno okužbo poleg kašlja spremljata še splošno slabo počutje in vročina. Pri prehladu smo tudi nahodni. Kašelj je v določeni fazi okužbe lahko moker, nato pa postane suh in dražeč.

2. Zatekanje sluzi iz nosu v žrelo

Sluz iz nosu nam lahko zateka po zadnji steni žrela v dihala in s tem sproža kašelj. Vzrokov za tako zatekanje sluzi je več: prehlad, alergije, vnetje sinusov ipd.

3. Bolezni pljuč: astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen

Za obe bolezni je poleg kašlja značilno še težko dihanje in težko premagovanje telesnih naporov. Nekaterim bolnikom celo piska v pljučih. Astma je pogostejša pri otrocih in ljudeh, ki so nagnjeni k alergijam, kronična obstruktivna pljučna bolezen pa je bolezen kadilcev.

4. Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB)

Pri GERB-u želodčna kislina, ki je normalno prisotna v želodcu, zateka po požiralniku navzgor do žrela, kjer prične dražiti na kašelj.

5. Stranski učinek določene skupine zdravil za zdravljenje visokega krvnega tlaka (zaviralci ACE)

6. Kajenje

Kako si lahko pri kašlju pomagate sami?

  • Če je kašelj posledica prehlada, poskrbite, da zrak v vašem bivalnem prostoru in spalnici ni preveč suh.
  • Prenehajte s kajenjem, če kadite.
  • Če imate znane alergije, upoštevajte nasvete in se izogibajte alergenom.
  • V lekarni lahko kupite zdravila v prosti prodaji. Če imate suh dražeč kašelj, si pomagajte s sirupi, ki pomirjajo kašelj. Če izkašljujete, si pomagajte s sirupi za izkašljevanje.
  • Če imate težave z želodčno kislino, se držite ustrezne diete. Poskrbite, da imate več manjših obrokov dnevno, da ne jeste nekaj ur pred spanjem in da spite z dvignjenim vzglavjem. Če ti ukrepi ne pomagajo, se posvetujte z zdravnikom.

Kdaj zaradi kašlja k zdravniku?

Svetujemo, da obiščete zdravnika, če:

  • imate občutek težkega dihanja oziroma vam v pljučih glasno piska pri dihanju,
  • imate visoko vročino ali bolečine v prsnem košu,
  • izkašljujete kri ali zelen gnoj,
  • kašljate v hudih napadih, zaradi katerih tudi bruhate,
  • se kašelj slabša ali pa traja več kot 10 dni,
  • ste ob kašlju začeli nenamerno izgubljati telesno težo.

 


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI