Jetra: organ, na katerega bi morali misliti tudi med prazniki

Na kaj pomislite, ko slišite besedo »jetra«?

Za razliko od bolj prijetno zvenečih organov, kot je na primer srce, ki ga povezujemo z nečim prijetnim, ali pa možgani, ki jih dojemamo kot nekaj pametnega, ima beseda jetra navadno negativen prizvok. Nekaj, kar »nam gre na jetra«.

Jetrom delamo s tem veliko krivico, saj ima ta odlično prekrvavljen organ ključno vlogo v normalnem delovanju telesa in našem zdravju na splošno. Je kot neka tovarna za razstrupljanje telesa, ki ima še veliko drugih vlog, od sodelovanja pri metabolizmu do nastanka hormonov, tvorjenja vitaminov, strjevanja krvi, tvorjenja holesterola, itn.

Jetra so zelo hvaležen organ, a na žalost se z njimi ukvarjamo le, ko pride do težav z njimi.

Težave z jetri

Težave z jetri

Jetra so organ z izredno močjo regeneracije, saj:

  • se lahko poškodovana jetra brez fibroze (brazgotinjenje) popolnoma regenerirajo;
  • lahko preostanek zdravih jeter v funkciji nadomesti velik del poškodovanih jeter.

Kako prepoznam, da moja jetra niso zdrava?

ciroza jeter

Ciroza jeter

Slabost in hkrati prednost je, da jetra dolgo časa delujejo na videz brezhibno, vse dokler niso toliko okvarjena, da pride do fibroze (zdravo tkivo se začne brazgotiniti) ali celo ciroze. Slednja se z ne(ustreznim) zdravljenjem običajno konča kot popolna odpoved. Ti bolezenski stanji sta značilni zlasti za tiste posameznike, ki tudi:

  1. nealkoholno zamaščenost jeter;
  2. Wilsonovo bolezen (bolezen skladiščenja bakra v telesu);
  3. hemokromatozo (bolezen prekomernega skladiščenja železa v telesu: srcu, trebušni slinavki, sklepih in jetrih);
  4. hepatitis (bolezen jeter): virusno-infekcijski (povzročajo lahko več vrst virusov hepatitisa) ali pa avtoimunski hepatitis;
  5. tudi nekatere druge bolezni jeter oziroma bolezensko stanje žolčnika/žolčnega voda.

Fibroza jeter

Fibrozo razdelimo na 5 faz (F0 do F4). V prvi fazi (F0) še ne nastaja brazgotinsko tkivo. V začetnih fazah je proces brazgotinjenja reverzibilen. Če fibroze ne zdravimo pravočasno oziroma je neozdravljiva, pride do ciroze (F4: napredovano brazgotinjenje).

Tako kot je jetrna fibroza ponavadi asimptomtska, tudi bolniki z jetrno cirozo na začetku ne kažejo nobenih simptomov. Šele ob podrobnejšem pregledu (ultrazvok, laboratorijska diagnostika itn.) in ob napredovanju jetrnih bolezni lahko zdravnik postavi diagnozo. Klinični simptomi so:

  • slabost oziroma izguba apetita;
  • težave pri kognitivnih funkcijah oziroma zmedenost; 
  • telesna šibkost oziroma utrujenost;
  • izguba telesne teže brez znanega vzroka;
  • nagnjenost k nastanku modric oziroma krvavenju;
  • otekanje (edemi) udov;
  • zlatenica (rumeno obarvanje oči in kože) ipd.

Bolezni jeter

Bolezni jeter največkrat povezujemo s prekomernim uživanjem alkohola, kljub temu pa lahko k stanju pripomore tudi nezdrav življenjski slog (nezdrave prehranjevalne navade, kot npr. uživanje prevelike količine sladkorja in maščobe); v tem primeru govorimo o nealkoholni zamaščenosti jeter.

Ker jetra sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, je jasno, da presežki teh makrohranil (več kot telo potrebuje oziroma porabi) vodijo do preobremenjenosti jeter. Pri tem je potrebno poudariti, da se vsako makrohranilo, ki ga v telo vnesemo v presežku, skladišči oziroma nalaga v obliki maščobe. Tako se lahko razvije notranja zamaščenost (nabiranje maščobe v trebušnem delu), ki vpliva na povečanje tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja ter tudi jeter.

Zamaščenost jeter

Zamaščenost jeter največkrat omenjamo v povezavi s povišanimi vrednostmi maščob (holesterola in trigliceridov) v krvi.

Če hočemo jetra ohraniti zdrava, (se) moramo:

  • izogibati vnosu alkohola;
  • izogibati vnosu termično slabo obdelane oziroma surove morske hrane – školjkam;
  • izogibati vnosu procesirane hrane, ki je bogata z nasičenimi maščobami, sladkorjem in soljo;
  • izogibati vnosu gaziranih sladkih in sladkih pijač;
  • jesti veliko sadja (zlasti jagodičevje), zelenjave (ne pozabimo na česen), stročnic in polnozrnatih izdelkov (poveča se vsebnost vlaknin);
  • zmanjšati vnos nasičenih maščob (v hrani živalskega izvora), povečati vnos mononenasičenih maščobnih kislin (npr. oljčno olje, olje semen in oreščkov) ter omega-3 večkrat nenasičenih maščob (mastne ribe, laneno seme, orehovo olje);
  • uživati kavo v zmernih količinah (2–3 kavi/dnevno namreč celo zmanjšajo tveganje za nastanek obolenj jeter); 
  • uživati artičoke ter gobe, zlasti šitake oziroma reishi, saj ima njihova zmerna prisotnost v hrani zaščiten učinek na jetra; 
  • izogibati nepotrebnemu jemanju zdravil, zlasti če jih jemljemo na podlagi samodiagnostike;
  • paziti na ohranjanje normalne telesne teže.

Kot je lahko razvidno, so jetra izredno pomemben organ, zato jih poskušajmo ohranjati kar se le da zdrave. V času praznikov, ko se miza šibi pod vsemi dobrotami, pa nasvet: jejmo s srcem, na našo izbiro pa naj vplivajo tudi možgani.   

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.