Izpadanje las

Izpadanje las (effluvium capilorum) pomeni pospešeno izgubo las, plešavost (alopecia) pa stanje pridobljene vidne izgube las na dotlej normalno poraščenem predelu kože. Izguba las je normalen pojav, ki se pojavi s staranjem, v nekaterih primerih pa je lahko posledica bolezenskega dogajanja.

Na človeškem lasišču je med 100.000 in 150.000 lasnih mešičkov, iz katerih rastejo lasje. Lasni mešički se formirajo že med razvojem zarodka v maternici. Ko se človek rodi, lasje ves čas prehajajo skozi tri faze razvoja – faza rasti, faza transformacije in faza mirovanja. Vsi mešički niso hkrati v istih fazah, kar preprečuje izpadanje vseh las naenkrat.

V fazi rasti je običajno 90 % foliklov naenkrat. Hitrost rasti in trajanje faze rasti se razlikujeta od mesta do mesta na telesu in sta odvisna od vrste lasu. Na lasišču na primer rastejo lasje s povprečno hitrostjo 0,3 mm na dan, faza rasti pa lahko traja od dve do šest let. V fazi mirovanja je okoli 10 % las. Takrat je las popolnoma keratiniziran in pripravljen na to, da izpade. Ta faza traja od dva do tri mesece. Na dan povprečno izpade od 50 do 150 las.

Izguba las se pojavi s staranjem, v nekaterih primerih pa je lahko posledica bolezenskega dogajanja. V kateri starosti in kako hitro bo normalna izguba las napredovala, je odvisno od dedne zasnove. Pri ženskah je značilno predvsem to, da se lasje redčijo (zlasti na temenu), a se meja poraslega lasišča ne spreminja, pri moških pa se ravno meja poraslega lasišča značilno pomika nazaj.

Bolezni, ki imajo za posledico izgubo las

Bolezni, ki imajo za posledico izgubo las, so zelo heterogena skupina z različnimi kliničnimi slikami in etiologijo. Tri glavne skupine, na katere lahko razdelimo bolezenske vzroke za izgubo las, so brazgotinske alopecije, nebrazgotinske alopecije ter strukturne bolezni las.

Brazgotinske alopecije

Brazgotinske alopecije so vnetne bolezni lasišča z brazgotinjenjem, ki imajo za posledico trajno izgubo las. Med temi je znan diskoidni oz. kronični kožni lupus eritematozus, ki je lahko omejen samo na kožo. Pri bolnikih se na lasišču pojavijo dobro omejena vnetna žarišča, ki se spremenijo v atrofične brazgotine.

Vzrok za brazgotinjenje lasišča so lahko tudi keloidne in nekrotične akne ali druge gnojne dermatoze. Sekundarno brazgotinjenje pa se lahko pojavi po obsevanju lasišča, ob rakavih spremembah lasišča, po kirurških posegih ali po hudem nezdravljenem glivičnem vnetju lasišča.

Nebrazgotinske alopecije

Pri nebrazgotinskih alopecijah so vnetne spremembe na lasišču minimalne ali povsem odsotne in v teh primerih ne prihaja do propada lasnih mešičkov. Pojavljajo se lahko v sklopu kožnih bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis, seboroični dermatitis, če kožne spremembe zajemajo lasišče, in tudi pri sistemskem lupusu, ko pride do akutnih zagonov bolezni ali ob spremembi terapije.

V tej skupini alopecij je sicer dobro poznana alopecia areata, pri kateri pride do krožnega izpadanja las, običajno v obliki novca, lahko po različnih delih telesa ali pa kar krožno okoli zatilnega dela lasišča. Možni vzroki za ta pojav so vnetni procesi v telesu (kronično vnetje obzobnih tkiv, mandljev …), pomanjkanje cinka, hujši duševni pretresi ali druge bolezni, kot je na primer avtoimunsko vnetje ščitnice. Navadno lasje ponovno zrastejo nazaj v nekaj mesecih.

Trakcijska alopecija se pojavi v primeru stalnega nošenja zelo zategnjenega čopa, fige ali kite – praviloma na čelnem ali senčnem delu lasišča. Redko lahko zaradi izrazitega zategovanja pride tudi do brazgotinjenja lasišča in trajnih poškodb lasnih mešičkov.

Pri plešavosti moškega tipa je značilno izpadanje las bitemporalno, na temenu, z ohranjenimi lasmi v zatilju. Pri plešavost ženskega tipa je značilno redčenje las na temenu, pogosteje z naraščajočo starostjo.

Trihotilomanija je stanje, pri katerem si osebe namenoma ponavljajoče se pulijo lase ali dlake na poraščenih delih telesa.

Anageni efluvij (izpadanje las v rastni fazi) je masivno izpadanje las zaradi motnje v fazi rasti. Lasje običajno naenkrat izpadejo v roku dveh tednov; najpogostejši vzrok je kemoterapija.

Telogeni efluvij (izpadanje las v fazi mirovanja) je difuzno izpadanje las, ki nastane zaradi nenadnega pomika velikega števila lasnih mešičkov iz faze rasti v fazo mirovanja. Lahko gre za akutno ali kronično izpadanje las. Večinoma je razlog hud fizičen ali psihičen stres, kot je porod, stroga dieta in hujšanje ali nenadna pomembna sprememba prehrane, pomanjkanje železa, hipotiroza, jemanje nekaterih zdravil ali zastrupitev s težkimi kovinami. Običajno pride do opaznega izpadanja las tri mesece po dogodku.

Strukturne bolezni las

Strukturne bolezni las so lahko prirojene (podedovane genske malformacije) ali pridobljene in se kažejo s krhkimi, lomljivimi lasmi ali s slabo rastjo las. Vzrok je lahko v nenormalni rasti las ali pa je krhkost las posledica zunanjih dejavnikov, ki poškodujejo lasno korenino (obdelava las z belili ali drugimi agresivnimi kemičnimi sredstvi, preveliko temperaturo, prepogosto ali agresivno česanje itn.).

Kdaj zaradi izpadanja las obiskati zdravnika?

Zdravnika je treba obiskati, kadar pride do nenadnega in nepojasnjenega izpadanja las ali so prisotni drugi znaki bolezni (povišana telesna temperatura, nenadna izguba ali porast telesne mase, slabo počutje, utrujenost, driska in drugi) ter ko pojav ne ustreza vzorcu izgube las, ki je značilen za starost in spol.

Zdravnik bo opravil klinični pregled lasišča, kože in splošni pregled, opravil bo tudi osnovne laboratorijske preiskave (hemogram, zaloge železa, določitev ščitničnih hormonov) ter po potrebi napotil bolnika naprej k dermatologu ali endokrinologu.

Dermatolog bo opravil pregled lasišča ter pregled lasišča z mikroskopom, da oceni delež las v različnih fazah lasnega ciklusa (trihogram), v primeru sprememb na lasišču se lahko odloči tudi za biopsijo kože na prizadetem področju.

Napotitev k endokrinologu je smiselna, kadar pomislimo, da je izpadanje las posledica hormonskih motenj. Sekundarno izgubo dlak v pazduhah in v pubičnem področju opazimo pri hipopituitarizmu odraslih (motnje v delovanju hipofize). Odsotnost ali zmanjšanje poraščenosti v pazdušnem in pubičnem področju je lahko tudi posledica zmanjšanega delovanja testisov (Klinefelterjev sindrom, anorhija, kriptoorhizem).

Zdravljenje izpadanja las

Zdravljenje je odvisno od vzroka za izpadanje las. Če je izgubo las povzročila na primer okužba ali večji stres ali je to posledica pomanjkanja železa ali ščitničnih hormonov, bodo lasje po odstranitvi vzroka ali zdravljenju osnovnega stanja prenehali izpadati in bodo zrasli novi. Tudi po zaključeni kemoterapiji, ki je povzročila plešavost, lasje ponovno zrastejo.

Kadar je razlog glivično vnetje lasišča, je potrebno usmerjeno zdravljenje in če ni prišlo do brazgotinskega vnetja, tudi v tem primeru lasje ponovno zrastejo nazaj. Za alopecio areato ni ustreznega zdravljenja, vendar lasje v 60 do 80 % ponovno zrastejo v enem letu sami od sebe.

Za zdravljenje moške plešavosti sta na voljo zdravili minoksidil in finasterid. Minoksidil je na voljo v obliki raztopine, ki jo vsakodnevno vtiramo v lasišče, kar naj bi upočasnilo rast pleše. Zdravilo ni nujno učinkovito, ga je pa treba uporabljati nekaj mesecev, preden opazimo učinek. Po prenehanju uporabe učinek izzveni. Finasterid preprečuje pretvorbo testosterona v dihidrotestosteron, ki povzroča krčenje lasnih mešičkov. Posledično z jemanjem zdravila omogočimo obnovitev lasnih mešičkov. Rast las naj bi obnovil pri 2/3 moških, pri 1/3 pa prepreči napredovanje plešavosti. Učinki so vidni po nekaj mesecih jemanja, izzvenijo pa po prenehanju jemanja zdravila.

Druga možnost je presaditev lasnih mešičkov (to opravi plastični kirurg) ali uporaba lasulje in lasnih vložkov.

Kako si proti izpadanju las lahko pomagamo sami?

Kadar so za izgubo las odgovorni zunanji dejavniki, torej ne gre za genetske vzroke, si lahko pomagamo tako, da upoštevamo načela zdravega življenjskega sloga. Pomembna je zdrava, mešana prehrana, ki vsebuje dovolj bakra, cinka in beljakovin, ter dobra hidracija. Pomembno je najti ravnovesje med delom in počitkom in se na ta način izogniti izpostavljenosti velikemu stresu. Poskrbeti je treba za dovolj spanja. Pomembno je tudi vzdrževanje stalne telesne teže ali vsaj izogibanje naglemu hujšanju.


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI