Izgorelost

Z modernim načinom življenja, ki je povezan s stalnim hitenjem, številnimi zahtevami in pritiski ter z malo prostega časa, dobiva izgorelost pandemične razsežnosti. Leta 2016 je diagnoza izgorelosti prvič dobila mesto v mednarodni klasifikaciji bolezni. V ambulantah družinske medicine se z njo pri bolnikih srečujemo praktično vsakodnevno.

Kaj je izgorelost?

Izgorelost je stanje čustvene, mentalne in pogosto tudi fizične izčrpanosti, do katere pride zaradi dolgotrajne ali ponavljajoče se izpostavljenosti prekomernemu stresu, pogosto pa k razvoju izgorelosti prispevajo tudi osebnostne lastnosti posameznika. Največkrat o izgorelosti govorimo v povezavi z delovnim okoljem, seveda pa se lahko pojavlja tudi v osebnem življenju, na primer na področju starševstva, nege oz. skrbi za obolelega bližnjega ali v partnerskih odnosih.

Gre za stanje, ko se počutimo povsem izžete, čustveno izpraznjene in nezmožne doseganja zahtev. V napredovali fazi lahko pride tudi do izčrpanega delovanja nadledvične žleze, kar se odraža na telesnem zdravju.

Stres ali izgorelost?

Čeprav je izgorelost povezana z izpostavljenostjo prekomernemu stresu, enega in drugega ne moremo preprosto enačiti.

Stres predstavlja prekomeren napor ali pritisk, vendar to na človeka ne deluje nujno negativno. Ravno prav stresa nas namreč lahko vzpodbudi in nam da energijo, da opravimo nalogo. Temu rečemo pozitivni stres ali evstres. Distres pa je tisti, ki ga doživljamo negativno, ko čutimo, da je za nas fizično ali mentalno enostavno preveč. Kadar smo pod stresom, imamo kljub vsemu še vedno občutek, da se bomo bolje počutili, ko bo naloga opravljena in bomo imeli stvari spet pod nadzorom. Kljub negativnim občutkom smo torej motivirani za delo in zmožni občutiti ugodje, čeprav smo morda utrujeni. Posledice prekomernega stresa čutimo predvsem na telesnem nivoju.

Pri izgorelosti pa je ravno obratno. V tem primeru namreč ni problem, da je vsega preveč, ampak da je premalo. V primeru izgorelosti imamo premalo energije, premalo motivacije, smo čustveno in mentalno povsem izpraznjeni, ne vidimo smisla v svojem početju in ne vidimo izhoda.

Poleg tega tudi nimamo upanja, da lahko kakršna koli sprememba izboljša situacijo. Težave niso prehodne narave, vezane na konkreten stresen dogodek, temveč trajajo dlje časa in so stalno prisotne. Posledice se v glavnem kažejo na čustvenem nivoju.

Kaj privede do izgorelosti?

Do izgorelosti pride, ko se nakopiči več težav z različnih področij življenja. Eno so težave, povezane z delom in delovnim okoljem, druge so vezane na življenjski slog, nenazadnje pa igra pomembno vlogo pri razvoju izgorelosti tudi osebnostna struktura posameznika.

Izgorelost-v-sluzbi

Izgorelost na delovnem mestu

Do izgorelosti pogosteje prihaja na delovnem mestu, kjer je delo slabo organizirano oziroma je kaotično, kjer delovne naloge niso jasno opredeljene, so prezahtevne ali je prisoten stalen pritisk, kjer nimamo občutka nadzora nad delom ter na delovnih mestih, kjer je delo monotono in neizpolnjujoče. Zelo pomemben dejavnik, ki prispeva k razvoju izgorelosti, je delovno okolje, kjer trud ni prepoznan in opravljeno delo ni ustrezno nagrajeno.

Življenjski slog, ki povečuje tveganje za razvoj izgorelosti, je tak, da delamo preveč in nimamo dobrega razmerja med delom in počitkom, ki vključuje tudi sproščujoče hobije in druženje z ljudmi. Ko si nalagamo preveč nalog in ne sprejmemo ali imamo premalo pomoči drugih, ko si ne vzamemo dovolj časa za dober spanec in ko nimamo bližnjih oz. z njimi nimamo dobrih odnosov in od njih ne dobimo dovolj podpore, predvsem psihične.

Osebnostne lastnosti, ki jih pogosteje srečamo pri ljudeh z izgorelostjo, so perfekcionizem – nikoli ni nič dovolj dobro, visoka storilnostna naravnanost, ambicioznost, potreba po stalnem nadzoru nad stvarmi in težave pri delegiranju nalog iz strahu, da delo ne bo dovolj dobro opravljeno, ter pesimističen pogled nase in na svet.

Kako prepoznati izgorelost?

Izgorelost se pogosto prikrade počasi in je sprva sploh ne opazimo oz. si simptome in znake razlagamo po svoje. Čutimo utrujenost, moramo delati dlje, da dosežemo iste rezultate, in to kompenziramo z več urami dela, z dodatnim trudom, kar vodi v začaran krog. Utrujenost se močno stopnjuje, prisotna je vsakodnevno, sčasoma pa se pridružijo še drugi simptomi.

Poleg občutka utrujenosti ali izžetosti se pojavijo pogosti glavoboli, bolečine v mišicah, motnje apetita in spanja ter padec odpornosti s ponavljajočimi se okužbami.

Motnje so izrazite tudi na čustvenem nivoju. Pojavi se občutek ničvrednosti, dvoma vase, občutek poraza, lahko tudi obupa, ujetosti, pomanjkanje motivacije in smisla, zmanjšano je ugodje ob doseganju določenih ciljev, občutek, da si sam na svetu. Prisoten je ciničen in pesimističen pogled na svet.

V vedenju je opaziti umikanje, izolacijo, izogibanje obveznostim, popuščanje pri delu v smislu pogostejših izostankov, zamujanje na delo, pojavi se razdražljivost, vse pogostejši so konflikti, za enako delo potrebujemo več časa. Posegamo po energetsko bogati hrani, kofeinu, drugih poživilih, alkoholu ali drogah za lažje spopadanje z nastalo situacijo.

Izgorelost je dobro prepoznati čim prej in hitro ukrepati.

Kako ukrepati?

Zelo pomembno je, da že pri prvih simptomih in znakih pomislimo na izgorelost in pravočasno poiščemo pomoč. Sploh kadar je izgorelost že polno razvita, je težko razmišljati in poiskati rešitve, zato je pametno, da se dogovorimo za pregled in pogovor z izbranim družinskim zdravnikom ali psihoterapevtom.

Dobro je, da si poiščemo krog ljudi, s katerimi lahko delimo svoje stiske, ki so nam v oporo in se z njimi lahko pogovarjamo. To so lahko naši bližnji, prijatelji, nova poznanstva, s katerimi nas družijo skupni interesi. Tesnejši in kvalitetnejši odnosi na delovnem mestu prav tako pomembno prispevajo k preprečevanju izgorelosti, saj dajejo občutek pripadnosti in povezanosti.

Kar se tiče dela, je nujno vzpostaviti ravnovesje med delom in oddihom. Tudi če je delo monotono in neizpolnjujoče, poskusimo v njem poiskati svojo vrednost, svoj doprinos. Druga možnost pa je, da zamenjamo službo in si poiščemo delo, ki nam je bolj pisano na kožo. To seveda ni vedno enostavna naloga, delamo v okviru svojih zmožnosti. Obvezen je dopust, ko odklopimo vse skrbi in za nekaj časa pozabimo na delo ter se posvetimo drugim aktivnostim.

Rekreacija proti izgorelosti

Potrebno je prevetriti svoje prioritete. Postaviti zdrave meje, se naučiti, katerim nalogam ali obveznostim reči »ne«. Ločiti čas za delo in čas za počitek ter družino. V dnevu si je dobro določiti čas, ko izklopimo vse elektronske naprave in jih odstranimo, usmerimo pozornost stran od službenih obveznosti, od družbenih medijev in novic. Vzeti si je potrebno čas za sproščanje in dovolj časa za spanje. Kreativnost je odlično protistresno sredstvo. Lotimo se novih hobijev.

Tudi telesna vadba je pomemben del okrevanja in hkrati preprečevanja izgorelosti. Vadbo prilagodimo svojemu zdravstvenemu stanju, stopnji izgorelosti ter stopnji kondicije. Izberimo vrsto vadbe, ki jo zmoremo in v njej uživamo. Bistveno je, da smo redno telesno aktivni. Vadba izboljša tako razpoloženje kot tudi telesno počutje.

Posebno pozornost je potrebno nameniti še zdravi prehrani. Priporočamo uživanje pestre, mešane, a lahke hrane, bogate z vitamini. Izogibajmo se sladkorjem in enostavnim ogljikovim hidratom, prekomernemu uživanju alkohola, kofeina ali drugih poživil in nikotinu.

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

Želim izvedeti več

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI

VEDNO NA TEKOČEMS prijavo na e-novice si zagotovite zanimive in koristne informacije po elektronski pošti.