Glavobol – kdaj k zdravniku?

Verjetno je vsak izmed nas že imel glavobol, saj je to ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav. Vedno gre za neprijeten občutek, človek z glavobolom trpi bolečino, težko dela in komunicira z drugimi. Večinoma zaradi glavobola ni ogroženo življenje, v zelo redkih primerih pa je znak resnega bolezenskega stanja. Odločitev, kdaj poiskati zdravniško pomoč, včasih ni enostavna.

Poznamo več kot 200 različnih vrst glavobolov, najpogostejši obliki sta tenzijski glavobol in migrena.

Tenzijski glavobol

Bolečina je blaga do zmerna, stalna, tiščeča, običajno prisotna na obeh straneh glave ali vratu. Fizična aktivnost glavobola ne poslabša. Mnogokrat je človek pred nastopom tega glavobola v stresu ali pod psihičnim pritiskom. Drugače kot pri migreni tega glavobola ne spremljajo slabost, bruhanje in občutljivost na zvok ali svetlobo.

Migrenski napad

Pri migreni je bolečina običajno huda, redkeje zmerna, kljuvajoča ali utripajoča. Spremljajo jo lahko slabost, včasih bruhanje, preobčutljivost na svetlobo, hrup ali vonjave. Bolečina je najpogosteje prisotna le na eni strani glave.

Migrenski napad se lahko začne nekaj ur ali celo cel dan pred izbruhom glavobola. Bolnik čuti otrpel ali boleč tilnik, je utrujen, razdražljiv, lahko je prisotna želja po posebni vrsti hrane. Pri približno 20 % bolnikov temu obdobju sledi t. i. avra, ki se lahko kaže kot motnja govora, ko bolnik ne najde prave besede ali ne more spregovoriti. Lahko je prisotna omrtvičenost ali mravljinčenje ene strani telesa, bolniki so lahko tudi zmedeni. Nekaterim se blešči pred očmi, začasno lahko izgubijo vid. Temu sledi zmeren do hud glavobol, ki traja od 4 do celo 72 ur. Poslabša ga telesna dejavnost. Na koncu migrenskega napada je bolnik utrujen, nezbran, razdražljiv, redki pa občutijo olajšanje.

Migreno lahko sprožijo stres, hormonska nihanja pri ženskah, različne vrste hrane in prehranski dodatki, neredna prehrana, vremenske spremembe, motnje spanja, močna ali utripajoča svetloba, hrup in močne vonjave. Lahko se pojavi po določeni hrani, po pitju alkohola, po čokoladi, konzerviranem mesu in ribah, po siru, zaradi pomanjkanja ali presežka kofeina.

Kako si lahko pomagamo sami

Velika večina glavobolov ne pomeni resnega bolezenskega stanja. Pomembno je, da upoštevamo načela zdravega življenjskega sloga, se zdravo prehranjujemo in ne izpuščamo obrokov, dovolj pijemo ter da se izogibamo hrani, ki nam sproži glavobol.

Priporočljivo je, da dovolj spimo in se naučimo živeti s stresom, da prepoznamo, kaj nas sprošča in razveseljuje. Pri migrenskem napadu je zelo pomembno, da čim prej vzamemo protibolečinsko sredstvo.

Kdaj je potreben nujen zdravniški pregled

Le v redkih primerih je glavobol posledica resnega bolezenskega stanja, kot so možganske krvavitve, okužbe, maligne bolezni, možganski žilni dogodki in drugo. Tedaj je potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč.

Nekaj napotkov, kdaj se zares mudi:

  • če se glavobol pojavi nenadno, se iz minute v minuto naglo slabša ali če ga doživljamo kot najhujši glavobol v svojem življenju,
  • če je ob glavobolu prisotna tudi povišana telesna temperatura ali otrdel vrat,
  • če so prisotni zmedenost, motnje spomina ali vida, nerazumljiv govor, krči, otrplost,
  • če se glavobol pojavi po naporu ali poškodbi,
  • če se glavobol pojavi med nosečnostjo.

Kadar so glavoboli pogosti ali stalni in za lajšanje bolečin mnogokrat potrebujemo protibolečinska sredstva, je prav, da obiščemo svojega osebnega zdravnika.

NAJNOVEJŠI PRISPEVKI