Družinska domača lekarna poleti

Ko se odpravljamo na pot in vemo, da lekarna ne bo pri roki, ali pa uživamo doma in smo radi pripravljeni na vse, je dobro imeti pri sebi osnovna zdravila za lajšanje najpogostejših zdravstvenih težav.

Katera zdravila je dobro imeti pri roki?

Zdravila proti bolečinam in proti povišani telesni temperaturi:

  • Paracetamol (Lekadol, Daleron, Calpol, Panadol – tablete, sirupi, svečke): odrasli 500–‍1000 mg do trikrat na dan oziroma na osem ur, otroci 15 mg na kg telesne teže do štirikrat na dan oziroma na šest ur. Zbijamo telesno temperaturo nad 38,5 °C, nižje temperature ni potrebno zbijati. Paracetamol nima zdravilnega učinka, temveč je le zmanjševalec simptomov. Ne ščiti pred okužbo in odsvetovano je preventivno jemanje. Varen je za prebavila, kot tudi pri jemanju zdravil za redčenje krvi. Previdnost velja pri jetrni okvari.
  • Metamizol (Analgin, Metamizol Stada – tablete, sirup): odrasli 500–1000 mg do trikrat na dan oziroma na osem ur. Je varen za prebavila in pri jemanju zdravil za redčenje krvi, odsvetovan pa pri astmatikih.
  • Nesteroidni antirevmatiki (ibuprofen, diklofenak, naproksen – tablete, svečke, sirupi): lahko so bolj primerni za vnetja sklepov, kostne bolečine ob poškodbah, putiko, menstrualne krče, za večino drugih bolečin pa sta paracetamol in metamizol ob primernem odmerku dobro učinkovita in bolj varna za prebavila, srčno-žilni sistem in pri jemanju zdravil proti strjevanju. Nesteroidne antirevmatike je dobro jemati čim manj.

Pri vseh protibolečinskih in protivročinskih zdravilih je primeren odmerek zelo pomemben. Pogosto ljudje vzamejo premajhen odmerek in nato velja, da zdravilo ni učinkovito. »To meni ne prime,« je pogosta obrazložitev. Sama to primerjam s sladkanjem kave. Ob nekaj zrncih sladkorja bo kava še vedno grenka in ob premajhni dozi zdravila bomo mislili, da je neučinkovito.

Če ste v dvomih glede pravega odmerka, se lahko tudi na dopustu posvetujete z zdravnikom družinske medicine, ki vam je na voljo v Zdravstvenem posvetu.

Zdravila za ustavljanje ali manjšanje alergijske reakcije ali reakcije ob pikih žuželk:

  • Antihistaminiki zmanjšujejo sproščanje histamina in ob tem lajšajo simptome koprivnice ter jo pogosto prekinejo, lajšajo srbenje ob dermatitisih in tudi pri t. i. alergiji na sonce. To so Claritine, Flonidan, Zyrtec, Letizen ipd. in se dozirajo večinoma enkrat do dvakrat po eno tableto dnevno. Stranski učinek je lahko zaspanost, sicer pa so zdravila varna. Lahko jih kupimo v lekarni.
  • Kreme z antihistaminikom lajšajo srbež ob piku, kreme s kortikosteroidom (samo na recept) pa umirjajo vnetje ob piku in s tem obseg izpuščaja in srbečico.

Zdravila in ukrepi za lajšanje zgage in želodčnih težav:

  • Antacidi (Rupurut, Rutacid ipd.) so bazične snovi, ki zmanjšajo kislost želodčne vsebine – pomagajo hitro, a delujejo največ nekaj ur. Vzamemo eno do dve tableti do štirikrat dnevno.
  • Inhibitorji protonske črpalke (Nolpaza Control, Controloc Control) zmanjšajo kislost želodčnega soka za cel dan, ob hujših težavah jemljemo dvakrat po dve tableti na dan (dvakrat dnevno 40 mg). Zelo pomembni ob tem so želodčna dieta (lahka kuhana hrana, čim manj sveže zelenjave ali sadja, nezačinjeno, nepekoče, blago sladkanje, manj mastno), abstinenca alkohola in kajenja ter drugi protirefluksni ukrepi (majhni obroki, vsaj dve do tri ure po jedi ne ležimo, počitek po kosilu polsede, dve do tri ure pred spanjem ne jemo in ne pijemo, dvignjen naklon ležišča (kot bi spali na majhnem klančku).

Olajševalci simptomov driske:

  • Zadostno uživanje izotonične tekočine – v lekarni kupimo prašek za pripravo oralne rehidracijske raztopine in spijemo vsaj tri litre dnevno, otroci užijejo količino, prilagojeno starosti.
  • Probiotiki, ki vsebujejo dovoljšno količino mikroorganizmov – Lactobacillus rhamnosus ali Saccharomyces boulardii – pomagajo preprečevati drisko pri jemanju antibiotika (vzamemo nekaj ur po antibiotiku) in malo skrajšajo trajanje infekcijske driske.
  • Hidrasec zmanjša število odvajanj pri virusnih driskah (ki so najpogostejše), če so odvajanja zelo pogosta. Ni primeren, če je driska krvava, sluzasta, ob povišani temperaturi nad 38 °C ali če traja več kot tri do štiri dni. Takrat je nujen posvet z zdravnikom ali pregled. Potreben je predpis na beli recept.

Bolečina v ušesu:

  • Pred odhodom na kopanje (bazen ali morje) je dobro poskrbeti, da so sluhovodi prosti in niso zamašeni z maslom, saj je to najpogostejši vzrok vnetja zunanjega sluhovoda.
  • Bolečine lajšamo z gretjem, zdravilom za bolečine (paracetamol, ibuprofen), če je bolečina prisotna ob izenačevanju pritiska, pa še z nosnim dekongestivom (Operil, Olynth ipd.) v kapljicah, da se »odpre« evstahijeva cevka in se pritisk izenači. Če je nežen poteg za uhelj boleč, uporabimo olje za uho. Če bolečina v enem dnevu ne mine ali se slabša, je potreben zdravniški pregled.

Osebe, ki imajo redno kronično terapijo (npr. za arterijsko hipertenzijo, bolezni srca, sladkorno bolezen, astmo, oslabljeno delovanje ščitnice in drugo), morajo imeti pri sebi dovolj redne terapije, vedno vsaj za 14 dni.

Antibiotiki

Antibiotike je smiselno imeti v osebni lekarni le na potovanjih na odročne destinacije, kjer je zdravstvena oskrba slabo dostopna. Kateri je primeren in potreben, se posvetujte z osebnim zdravnikom.

Oskrba ran

Poleg zdravil je dobro imeti tudi manjše zaloge materiala za oskrbo ran (gaze, povoji, obliži). Pod vodoodpornimi obliži se rana vlaži in pogosto gnoji, saj niso zračni, zato se jim izogibajmo.

Antibiotike je smiselno imeti v osebni lekarni le na potovanjih na odročne destinacije, kjer je zdravstvena oskrba slabo dostopna. Kateri je primeren in potreben, se posvetujte z osebnim zdravnikom.

Če imamo pri sebi opremo in učinkovine za oskrbo najpogostejših zdravstvenih tegob, jih bomo lažje in hitreje premagali, tako bomo bolj neodvisni, naše bivanje doma in na dopustu pa bo potekalo bolj tekoče in z manj zapleti.

Vsekakor si želimo, da vse naštete zdravstvene opreme sploh ne bi potrebovali!

Se je tudi vam ali vašemu otroku pojavila zdravstvena težava pa bi se radi o tem pogovorili z zdravnikom? Preverite, kako enostavno do zdravstvenega nasveta zdravnika družinske medicine in drugih specialistov na daljavo.

O avtorju
Nana Fartek
dr. med., spec. druž. med.
Nana Fartek, dr. med., spec. druž. med., je diplomirala leta 2007 na Medicinski fakulteti v Ljubljani in leta 2014 končala specializacijo iz družinske medicine. Dobrih deset let je delala v zdravstvenem domu, od leta 2013 pa v svoji ambulanti.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.