Dojenje po kirurških posegih na dojkah

Kirurški posegi na dojkah pri mladih ženskah so zelo različni, zaradi različnih vzrokov (indikacij) in ne predstavljajo kontraindikacije za dojenje, uspešnost dojenja po kirurških posegih pa je odvisna od številnih dejavnikov. Vrsta operativnega posega je pomembna, a enako pomembno ali celo še važnejše je, kakšno je tkivo dojk že pred posegom in motivacija ženske za dojenje. Dojenje po kirurških posegih je zelo podobno dojenju pri ženskah, ki niso nikoli imele posega na dojkah.

Pri dojenju pač velja, da je vsaka ženska drugačna – pri nekaterih je mleka v izobilju brez posebnega truda, druge pa ga nimajo, če si še tako prizadevajo. Ne poznamo načina, da bi vnaprej vedeli, ali bo ženska imela mleko. To se pokaže šele v dnevih in tednih po porodu.

Kirurgi se pri mladih ženskah, ki še načrtujejo nosečnosti in dojenje, zelo potrudijo, da pri kirurških posegih na dojkah ne okvarijo mlečnih vodov in živcev v bližini prsnih bradavic ter tako omogočijo oziroma olajšajo dojenje po kirurškem posegu. Najpogostejši vzroki za kirurške posege na dojkah pri mladih ženskah so estetsko‑psihološki ali v sklopu zdravljenja rakavih bolezni.

 

Priprave na dojenje po kirurških posegih že v nosečnosti

Za ženske, ki so imele kirurške posege na dojkah, je pomembo, da se na dojenje pripravijo že v času nosečnosti. Koristni so pogovori z zdravniki (kirurgom, ki je operiral, ginekologom, ki vodi nosečnost), pa tudi z  ženskami, ki so imele podobne operacije in so dojile, ter s svetovalkami za dojenje in babicami. Že v času nosečnosti je dobro, da ženske navežejo stike z ljudmi, ki jim bodo lahko pomagali, če bo prišlo do težav pri dojenju.

 

Dojenje čim prej po porodu

Za vse mlade mamice je pomembno, da z dojenjem začnejo hitro po porodu. V slovenskih porodnišnicah spodbujamo dojenje že v prvi uri po porodu in čim hitreje tudi po carskem rezu. Pri ženskah, ki so imele operacijo ne dojkah, ni nič drugače, razen pri redkih izjemah, ki se odločijo, da ne bodo dojile, ali pri katerih ni pogojev za dojenje, npr. v primerih, ko je bilo zaradi raka potrebno v celoti odstraniti obe dojki ali ko jemljejo nekatera zdravila.

Prvo mleko imenujemo kolostrum. Je zelo bogato s protitelesi, aminokislinami, beljakovinami in maščobnimi kislinami, ki so zelo pomembne za novorojenčkovo odpornost in razvoj, zato k prvim podojem spodbujamo tudi ženske, ki zaradi različnih vzrokov ne načrtujejo kasnejšega dojenja.

V prvih dveh do treh dneh je kolostruma oziroma mleka pri večini žensk malo, nato se količina poveča. Naraščanje je odvisno od potreb otroka in žleznega tkiva dojk. Pri ženskah, ki so imele posege na dojkah, moramo biti zelo pozorni na to, da je mleka dovolj. Najboljši pokazatelj je dojenček. Če je miren, zadovoljen in dovolj pridobiva na teži, je mleka dovolj. Če temu ni tako, je potrebna pomoč.

Nastajanje mleka pospešimo z ustreznim pristavljanjem dojenčka ter ustrezno prehrano doječe mame. Izjemno pomembna sta tudi vnos tekočin ter zadosten počitek. Občasno se odločimo tudi za stimulacijo nastajanja in izločanja mleka z zdravili.  Izredno pomembna je psihološka podpora mamicam. Tu imajo pomembno vlogo družinski člani, zlasti pa babice in svetovalke za dojenje.

Količino mleka lahko povečamo tudi tako, da si ženske mleko pogosteje črpajo. Več mleka ko se porabi, več ga nastaja. Črpanje je smiselno, če se otrok ne doji, sicer je najboljši način za praznjenje dojk in pospeševanje nastajanja mleka dojenje. Otok, ki se doji, je najboljši »sesalec« in regulator nastajanja mleka.

Če kljub prizadevanjem in želji matere po dojenju mleka ni dovolj, so potrebi dodatki. Žal ni vsem ženskam dano, da bi lahko polno dojile.

Večina žensk, ki so imele kirurške posege na dojkah, lahko vsaj delno doji, ni pa mleka vedno dovolj za vse potrebe dojenčka. Že delno dojenje pa je pomembno tako s prehranskega (protitelesa, beljakovine in maščobne kisline) kot s psihološkega vidika, saj omogoča še boljše povezovanje mame in otroka.

 

Dojenje glede na različne vrste operacij dojk

Pri mladih ženskah se na dojkah opravljajo različne operacije – odstranjevanje tumorjev (rakastih, sumljivih, včasih benignih, npr. abscesov), povečevanje ali zmanjševanje dojk, tudi t. i. lifting. Pri vseh operacijah lahko pride do poškodb mlečnih vodov, živcev in drobnih žil, kar vpliva na laktacijo. Te poškodbe so najpogostejše pri posegih v bližini prsnih bradavic. S časom si mlečni vodi in živci lahko opomorejo in po nekaterih podatkih je dojenje po kirurških posegih veliko bolj uspešno, če je od posega minilo več kot pet let.

Dojenje po zdravljenju raka dojk

Večina žensk, ki so imele operacije na dojkah zaradi raka, lahko (vsaj delno) doji. Obstajajo pa razlike med posegi in individualne razlike med ženskami. Po nekaterih raziskavah dojenje zmanjša možnost za ponovitev bolezni.

Dojenje je običajno možno na dojki, ki ni bila prizadeta, pogosto pa tudi na dojki, ki je bila prizadeta zaradi raka, zlasti če je bil odstranjen le manjši del dojke (lumpektomija). Pri ženskah, pri katerih je bila odstranjena cela dojka (mastektomija), je dojenje možno na preostali dojki, ki neredko proizvede dovolj mleka za polno dojenje.  Če sta bili odstranjeni obe dojki, pa dojenje seveda ni možno.

Obsevanje poškoduje tkivo dojke in vsaj delno zmanjša možnost za dojenje oziroma količino mleka na prizadeti dojki.

Dojenje med in takoj po končani kemoterapiji ni priporočljivo. Čas, ki mora preteči od konca kemoterapije, je odvisen od uporabljenega zdravila. Po tem času je dojenje možno. V vmesnem času, ko se zdravilo izloča v mleko,  se lahko dojenje ohrani tako, da si ženska mleko črpa in ga zavrže. Tudi med hormonsko terapijo dojenje ni dovoljeno, ker zdravilo prehaja v mleko in je škodljivo za otroka.

Če ženske po zdravljenju raka dojke ne morejo dojiti, hranijo otroka po steklenički, brez slabe vesti. Pomembno je, da so dobile bitko z rakom in so zdrave!

Dojenje ob vsadkih za povečevanje dojk

Nekatere ženske, ki imajo zelo drobne prsi, se odločijo za vsadke. Vzrok za majhne prsi je lahko prirojeno slabše razvito žlezno tkivo dojk in pri teh je dojenje pogosto neuspešno, ne glede na to, ali imajo kirurški poseg ali ne, saj vzrok ni v kirurškem posegu, ampak v osnovni težavi – manjši razvitosti tkiva mlečnih žlez.

Dojenje je odvisno od tipa posega in mesta, kjer so nameščeni vsadki (vsadki pod prsno mišico manj motijo nastajanje mleka), predvsem pa od morebitne poškodbe tkiv zaradi posega in njihove regeneracije. Ni pa nujno, da bodo imele ženske z majhnimi dojkami malo mleka.

Dojenje po operacijah za zmanjševanje dojk

Po operacijah, s katerimi zmanjšajo velikost dojk, je največja verjetnost, da dojenje ne bo uspešno, čeprav je pri številnih ženskah po redukciji dojk dojenje nemoteno. Odvisno je od tega, kakšno je bilo žlezno tkivo v osnovi in koliko ga je ostalo, ter od poškodb in regeneracije mlečnih vodov in živcev v okolici prsne bradavice ob operaciji.

Dojenje pri piercingu prsnih bradavic

Ženskam, ki imajo na bradavicah nakit, svetujemo, da ga v drugem trimesečju odstranijo. Dojenje večinoma steče enako kot pri ženskah, ki niso imele piercinga bradavic. Problem pa lahko nastane pri tistih, ki so imele po piercingu vnetja v okolici bradavice.


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI