Demenca

Zakladnica spominov in njihovo obnavljanje oblikuje človeka v osebnost. Omogoča mu samostojnost in tvorno sodelovanje v družbi. Motnje spomina v napredovalnih stopnjah bolniku odvzamejo samostojnost in osebnost, kar ne prizadene le bolnika, temveč njegovo celotno družino. Pomembno je, da znake demence prepoznamo čim prej, saj poznamo učinkovita zdravila, ki zaustavijo njeno napredovanje za nekaj let.

Ali je demenca normalen del staranja?

Normalen del staranja je, da se miselni procesi upočasnijo. S starostjo se pojavi večja pozabljivost, učenje novega pa postane težavnejše. A to še ni demenca.

Demenca ni normalen del staranja. Pri demenci so motnje v delovanju možganov tako hude, da posameznika ovirajo pri vsakdanjih opravilih in v odnosih do drugih. Zaradi demence bolniki vse težje poskrbijo zase, se izgubljajo v znanem prostoru, se ne morejo naučiti česa novega ali uporabiti predmeta, ki jim ni znan. Poleg tega težje komunicirajo, ponavljajo besede ali fraze, zamenjujejo besede ali zabredejo v nepotrebne težave, ker težko presojajo okoliščine ali vztrajajo pri svojih prepričanjih brez pravega uvida v težave in mnenje drugih.

Demenca prizadene spomin, mišljenje, orientacijo, računanje, sposobnost govora in presoje, povzroči čustvene in vedenjske spremembe ter spremembe na področju osebnosti. Vse te težave z leti vodijo v izgubo samostojnosti.

Oglejte si digitalni posvet, v katerem smo z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom govorili o demenci, ki velja za bolezen 21. stoletja.

Zakaj pride do demence?

Poznamo več vzrokov za nastanek demence, najpogostejši razlog pa je Alzheimerjeva bolezen. Pojavi se lahko že v srednjem življenjskem obdobju, a je večinoma to bolezen starejših. Ocenjujejo, da je približno ena tretjina obolelih starejših od 85 let. Lahko rečemo, da oblike te bolezni, ki se pojavijo v starosti, niso dedne.

Na razvoj demence negativno vplivajo nižja izobrazba, kajenje, debelost, telesna neaktivnost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, povišan holesterol, uživanje alkohola, jemanje pomirjeval. Na mnoge od teh dejavnikov lahko sami vplivamo z zdravim načinom življenja in s tem upočasnimo ali preprečimo razvoj demence.

Prvi znaki demence

Demenca se začne počasi in neopazno ter postopoma napreduje. V začetnih stopnjah so pogosto pridružene še žalost, tesnoba, depresija, saj se bolniki svojih težav še zavedajo. Navadno o njih ne želijo govoriti in se jih trudijo prikrivati. Za pripovedovanjem o starih časih, prijaznim prikimavanjem, ponavljanjem kratkih stavkov se lahko skriva bolnik, ki ne ve, kateri dan je, kaj je jedel za kosilo. Včasih svojci opazijo, da se je bližnji spremenil, pa niti ne znajo ubesediti, kako.

Postavitev diagnoze demence ni enostavna, je pa pomembno, da se jo postavi v zgodnji stopnji, saj zdravila, ki jih danes poznamo, sicer ne bodo izboljšala spomina in ostalih težav, bodo pa ustavila demenco na trenutni stopnji za nekaj let.

Kako do diagnoze?

Postavitev diagnoze se začne pri vašem osebnem zdravniku. Ta bo s pogovorom, pregledom in kratkimi testi za demenco potrdil ali ovrgel sum na demenco ter predpisal ustrezna zdravila, če bodo potrebna. V nekaterih primerih je treba v postavitev diagnoze vključiti tudi psihiatra ali nevrologa, ki imata na voljo bolj natančne teste za demenco.

V primeru demence ali drugih zdravstvenih težav je pomembno, da ste pri specialistu obravnavani čimprej. Zavarovanje Specialisti+ vam zagotavlja hiter dostop do diagnostike in posegov.

Preventiva pred demenco je zdrav um v zdravem telesu

Zdrav način življenja, kakovostni medosebni odnosi in čas za dušo so pomembni v vseh življenjskih obdobjih. So najboljša naložba za lepo starost. Um in telo sta neločljivo povezana. Temu pritrjujejo tudi raziskave.

Drobci mozaika, ki nam bodo pomagali k lepši starosti, so:

  • opustitev kajenja;
  • redna telesna aktivnost – priporočeno je 30 minut zmerne telesne aktivnosti na dan, priporoča se vrtnarjenje, hoja, kolesarjenje, ples, vzpenjanje po stopnicah in podobno;
  • prostočasne aktivnosti, ki prinašajo zadovoljstvo in dajejo življenju smisel;
  • druženje z družino, prijatelji, v društvih, obiskovanje predstav in prireditev vpliva na samopodobo in veselje do življenja ter ohranja duševno vitalnost;
  • možganski trening, kot je branje knjig, revij, časopisov, spremljanje dnevnih dogodkov in pogovori o njih, družabne igre, križanke, sudoku, pletenje, ročna dela, izleti v nove kraje, seznanjenje s tehničnimi novostmi in uporaba novih stvari.
O avtorju
Anja Černe
dr. med., spec. druž. med.
Asist. dr. Anja Černe, dr. med., je diplomirala s pohvalo na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 2008. Je prejemnica študentske Plečnikove nagrade. Po končanem študiju se je zaposlila v Zdravstvenem domu Nova Gorica v ambulanti nujne medicinske pomoči.
VEČ O AVTORJU

Pripravljeni na vse

 

Z dodatnimi zavarovanji Triglav Zdravje pridobite odličnega zaveznika za vaše zdravje. Strokovni nasveti in hiter dostop do storitev brez dodatnih stroškov.