Cepljenje v nosečnosti

Cepljenje je najboljša obramba pred nalezljivimi boleznimi in eden največjih uspehov medicine, s katerim se je in se še vedno prepreči več milijonov smrti na leto. Nosečnice in novorojenčki so bolj občutljivi za nekatere okužbe. Večina cepiv je varnih v nosečnosti.

Začetki cepljenja segajo v 18. stoletje, ko so začeli s cepljenjem proti črnim kozam, zelo nalezljivi in visoko smrtni bolezni, ki je bila konec 20. stoletja prav zaradi cepiva izkoreninjena s sveta. Poročajo, da so s cepljenjem proti črnim kozam preprečili po dva milijona smrti na leto.

Danes lahko varno in učinkovito cepimo prosti številnim nalezljivim boleznim in tako preprečujemo obolevanje, zaplete, bolezni in smrti. Razvijajo se številna nova cepiva. V medijih lahko vsakodnevno spremljamo, kako mrzlično se išče in razvija cepivo proti koronavirusu, ki povzroča pandemijo COVID‑19.

Cepljenje priporočamo posameznikom, ki jih nalezljive bolezni najbolj ogrožajo, večinoma so to otroci, nosečnice, starostniki, bolniki z določenimi boleznimi, zdravstveni delavci, popotniki. Pri nekaterih boleznih se cepljenje priporoča vsem ljudem. Tak primer je sezonska gripa. S cepljenjem zaščitimo posameznike in celotno družbo.

Redki se zaradi zdravstvenih težav ne smejo cepiti. S cepljenjem zdravih članov družbe posredno varujemo tudi te zelo ranljive posameznike. Večja ko je precepljenost populacije za določeno bolezen, bolj smo zaščiteni vsi. Zato s cepljenjem izkazujemo odgovornost do sebe, svojih otrok in družbe ter prispevamo k »normalnemu življenju«, brez omejitev.

 

Zakaj nosečnicam svetujemo cepljenja?

Nosečnice imajo nekoliko spremenjen imunski sistem in so za nekatere nalezljive bolezni bolj občutljive. S cepljenjem v nosečnosti želimo preprečiti posledice okužb pri nosečnicah in tudi pri plodovih, saj nekateri mikroorganizmi lahko prehajajo preko posteljice in trajno poškodujejo plodove organe, najpogosteje osrednje živčevje.

Ker preko posteljice prehajajo tudi nekatera protitelesa, lahko s cepljenjem v nosečnosti varno zagotovimo zaščito novorojenčka v prvih tednih in mesecih, ko je za okužbe zelo občutljiv, saj je njegov imunski sistem še nezrel, organi pa se še razvijajo. Nekatere okužbe se pri novorojenčkih težje prepoznajo in vodijo do hudih zapletov, posledica pa so lahko trajne motnje v razvoju.

 

Katera cepljenja je dobro opraviti pred nosečnostjo?

Najbolj varno je, če je ženska redno cepljena po programu že v otroštvu in šolski dobi. S tem se zagotovi tudi imunost proti rdečkam in ošpicam, ki sta v nosečnosti nevarni bolezni. Ženskam, ki pred nosečnostjo niso prebolele noric, svetujemo, da pred nosečnostjo preverijo, ali imajo zaščitna protitelesa v krvi.

Čeprav so rdečke in ošpice redko prisotne v naši populaciji, ker se že več desetletij cepi otroke, pa se občasno zgodi, da se okuži nosečnica, ki ni bila cepljena. Virus rdečk lahko okvari možgane in oči pri plodu, ošpice pa lahko povzročijo splav ali prezgodnji porod, če zboli nosečnica.

Virus noric lahko povzroči pljučnico pri nosečnici. Pri okužbi z noricami v zgodnji nosečnosti virus v 1 % primerov trajno okvari plod. Pri okužbah v času okoli poroda pa povzroči neonatalne norice, ki so zelo nevarne za novorojenčke.

Ženskam, ki niso bile cepljene v otroštvu ali niso prebole teh treh otroških bolezni, svetujemo, da pred načrtovano nosečnostjo preverijo, ali imajo zaščitna protitelesa v krvi. Če jih nimajo, svetujemo cepljenje. Po cepljenju odsvetujemo zanositev vsaj štiri tedne.

 

Cepljenje proti sezonski gripi

Pred skoraj sto leti, ko je po svetu razsajala epidemija španske gripe, je bila umrljivost nosečnic zaradi gripe visoka, pomembno višja kot v letih pred in po epidemiji. Tudi danes lahko virus sezonske gripe, zlasti nekateri sevi, prizadene pljuča nosečnic, kar pri nekaterih pripelje do hudih težav z dihanjem, celo do odpovedi dihanja. V najtežjih primerih nosečnice potrebujejo pomoč respiratorja. Težke oblike bolezni so smrtno nevarne za žensko, lahko pa pride tudi do odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda, kar ogroža življenje novorojenčka.

Zato je že od leta 2004 v svetu priporočeno cepljenje proti gripi za vse nosečnice in tiste, ki v sezoni gripe načrtujejo zanositev. Od leta 2012 je cepljenje proti gripi za nosečnice v Sloveniji brezplačno. Cepijo se pri osebnem zdravniku, z enim odmerkom, ne glede na višino nosečnosti. Cepljenje pred zapleti gripe ščiti nosečnico in novorojenčka še več mesecev po rojstvu.

Cepljenje je še posebej priporočeno v času pandemije COVID-19, ko so enote intenzivne nege prezasedene in ni priporočljivo, da se tam zdravijo tudi nosečnice.

 

Cepljenje proti oslovskemu kašlju

Oslovski kašelj je danes zaradi precepljenosti populacije dokaj neznana bakterijska nalezljiva bolezen, ki najbolj prizadene dihala in povzroča dolgotrajne hude napade kašlja. Najpogosteje zbolijo mlajši dojenčki, pri katerih se bolezen kaže z motnjami dihanja, večkrat brez kašlja, zato jo je težko prepoznati. Žal pa se lahko zaplete s težko pljučnico, okvaro možganov in celo smrtjo. Ker število resnih zapletov pri novorojenčkih in dojenčkih narašča, v Veliki Britanij od leta 2012, v Sloveniji pa od 2018 vsem nosečnicam po 24. tednu svetujemo cepljenje proti oslovskemu kašlju, saj na tak način zmanjšamo zaplete pri nosečnicah in zlasti novorojenčkih.

Cepivo je varno, brezplačno, potrebna je ena doza. Ponoviti ga je treba v vsaki nosečnosti, tudi če so te v kratkem razmaku. Cepimo s trivalentnim cepivom in tako nosečnico in novorojenčka zaščitimo še pred davico in tetanusom. Nosečnice se lahko cepijo pri osebnem zdravniku, na NIJZ ter v nekaterih ginekoloških ambulantah.

Ker cepivo ne zaščiti doživljenjsko, v zadnjih letih svetujejo, da se cepljenje ponavlja na 10 let tudi pri odraslih, zlasti pri starostnikih in ljudeh, ki delajo v zdravstvu in z otroki.

 

Ostala cepljenja

Nosečnicam redko priporočamo ostala cepljenja, občasno le, če so izpostavljene tveganjem zaradi poklica, stikov z obolelimi ali če morajo nujno potovati. Bolj se svetuje odložitev potovanja, če res ni nujno.

 

Cepljenja, ki so v nosečnosti odsvetovana

Odsvetujemo cepljenja s cepivi, ki vsebujejo oslabljene (žive) mikroorganizme, čeprav ni jasnih dokazov, da bi ta cepiva povzročala okvare plodov. Če se nosečnica nenamenoma, naključno cepi s temi cepivi, ni treba prekiniti nosečnosti. Po načrtovanih cepljenjih proti tem boleznim svetujemo odložitev zanositve za štiri tedne. To so cepiva proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, noricam, herpesu zostru in rumeni mrzlici.

Za cepivi proti HPV (humani papiloma virus) in proti klopnemu meningoencefalitisu še ni dovolj podatkov o varnosti pri cepljenju v nosečnosti, zato načrtnega cepljenja v nosečnosti ne priporočamo. 

Edino cepivo, ki je dokazano povzročalo okvaro ploda, je bilo cepivo proti črnim kozam, ki se ne uporablja več, ker je bolezen izkoreninjena.

 

Cepljenje v času dojenja

Dojenje ni kontraindikacija za cepljenje, odsvetuje se le cepljenje proti rumeni mrzlici. Ker se protitelesa izdatno izločajo preko mleka, se s cepljenjem doječih mamic posredno zaščiti tudi dojenčka.

Ker so dojenčki zelo ranljivi in občutljivi na okužbe, se priporoča omejitev obiskov pri družinah z dojenčki (ne samo v porodnišnicah, tudi doma!), zlasti v času, ko je več obolenj v družbi. Svetujemo tudi, da se poleg mamice še vsi družinski člani, ki so v stiku z dojenčkom (očetje, stari starši, sorojenci, varuške), cepijo proti sezonski gripi in oslovskemu kašlju.


NAJNOVEJŠI PRISPEVKI