Nenehne skrbi

Nenehne skrbi in 3 preprosti načini, kako si lahko pomagamo

Klavdija Zver Zahwi Zdravstveni nasvet

Povsem človeško je, da imamo skrbi, vendar pa se lahko kakovost življenja močno spremeni, če so skrbi nenehne. Postanemo lahko nemirni, negotovi in pretirano previdni. Pretirano premlevanje o stvareh nas tako fizično kot psihično izčrpa in le redko prinese konstruktivne rešitve za težave, ki jih imamo.

Utrujenost

Utrujenost pri ženskah

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Utrujenost je pogosta težava, ki največkrat mine s počitkom. Žal pa ne vedno. Dolgotrajna utrujenost ima lahko v ozadju pomembe vzroke, ki jih je treba raziskati in odpraviti. Pri ženskah se utrujenost pojavlja pogosteje kot pri moških, to je dokazano tudi z veliko raziskavami.

Rak dojk

Rak dojk

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Mesec oktober je že od leta 1985 mednarodni mesec osveščanja o raku dojk. Simbolizira ga roza pentlja, mesec pa je imenovan tudi roza ali rožnati oktober. Osveščanje ljudi o raku dojke je izjemno pomembno, saj je to najpogostejši rak pri ženskah, redko pa zbolijo tudi moški. Število primerov še narašča.

Poškodba glave

Prva pomoč – poškodba glave

Jani Petrović Zdravstveni nasvet

S poškodbo glave, tako ali drugačno, smo se skoraj gotovo že vsi srečali. In prav tako smo se gotovo srečali z določeno mero strahu ob tem. Posebno, kadar gre za otroke. Ko govorimo o poškodbah glave, imamo v mislih velik razpon, od udarca z glavo v rob vrat pa do hudih poškodb, ko nastane odprta rana ter zmaličena lobanja. V grobem lahko poškodbe glave delimo na lahke, srednje težke in težke.

Holesterol

Hiperholesterolemija – povišana vrednost holesterola v krvi

Asist. dr. Anja Černe Zdravstveni nasvet

Holesterol je vrsta maščobe, ki jo imamo vsi v telesu in je nujna za življenje. Za zdravje so škodljive povišane vrednosti holesterola v krvi, ki se nalagajo v stenah krvnih žil in so povezane z večjo verjetnostjo, da obolimo za srčnim infarktom, možgansko kapjo in drugimi boleznimi srca in ožilja.

Utrujenost

Utrujenost

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Utrujenost poznamo vsi. Pojavita se želja po počitku in zmanjšana učinkovitost zaradi pretiranega napora, obremenitve ali zaradi bolezni. Lahko so pridružene motnje spanja, občutek izčrpanosti, razdražljivost ter upad motivacije in ambicij. Poslabša se kvaliteta življenja in medsebojnih odnosov, narastejo konflikti, poveča se možnost za nesreče doma, na delovnem mestu in v prometu. Zaradi utrujenosti lahko pride do slabše delovne uspešnosti ali celo opuščanja vsakodnevnih aktivnosti in izostanka z dela ali od pouka.

Izpadanje las

Izpadanje las

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

Izpadanje las (effluvium capilorum) pomeni pospešeno izgubo las, plešavost (alopecia) pa stanje pridobljene vidne izgube las na dotlej normalno poraščenem predelu kože. Izguba las je normalen pojav, ki se pojavi s staranjem, v nekaterih primerih pa je lahko posledica bolezenskega dogajanja.

Debelost v nosečnosti

Debelost v nosečnosti

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Prekomerna telesna teža in zlasti debelost sta postali eden najpomembnejših svetovnih zdravstvenih problemov zadnjih desetletij. Debelost v nosečnosti poveča tveganja za zaplete tako v nosečnosti kot pri porodu.

povišana telesna temperatura

Povišana telesna temperatura – kdaj k zdravniku?

dr. Nevenka Mlinar Zdravstveni nasvet

Povišana telesna temperatura ali vročina je pogost vzrok, zaradi katerega ljudje iščemo zdravniško pomoč. Telesno temperaturo običajno merimo pod pazduho, lahko pa tudi v sluhovodu, v ustih ali v danki. Vročino imamo, če je merjena ob 6. uri zjutraj pod pazduho višja od 37,2 ˚C ali popoldan ob 16. uri višja od 37,7 ˚C.

Pridobivanje teže v nosečnosti

Priporočeno pridobivanje telesne teže v nosečnosti

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Pogosto vprašanje bodočih staršev pa tudi zdravstvenih delavcev je, kakšno je idealno povečanje telesne teže v nosečnosti. Jasnih znanstvenih dokazov o tem, koliko kilogramov je priporočljivo pridobiti v nosečnosti, je malo. Dokazano pa je, da ima prekomerno pridobivanje teže dolgoročen škodljiv vpliv tako na matere kot na otroke.

Pomanjkanje spolne želje

Pomanjkanje ali odsotnost spolne želje

Klavdija Zver Zahwi Zdravstveni nasvet

O spolnih motnjah navadno neradi govorimo, saj še vedno veljajo za tabu temo. Pa vendarle so pomanjkanje ali izguba spolne želje in neuspešnost genitalnega odziva velika težava, ki pesti kar precejšnje število žensk.
Želja po spolnosti je zelo pomemben, a tudi kompleksen dejavnik, ki vpliva na spolnost. Izraža se s telesnimi in osebnostnimi odzivi. Če je želja po spolnosti ali libido nizek, govorimo o omejeni želji po spolnosti, kar v strokovni literaturi najdemo pod imenom hipoaktiven spolni nagon (Hypoactive Sexual Desire Disorder – HSDD). To je najpogostejša spolna disfunkcija, ki v povprečju prizadene enega od treh parov.

Mišični krči

Mišični krči

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

Skoraj vsak od nas je vsaj enkrat v življenju doživel mišični krč. Gre za nehoteno bolečo kontrakcijo mišice ali mišične skupine, ki traja od nekaj sekund do nekaj minut. Lahko je enkraten ali ponavljajoč se dogodek. Najpogosteje se krči pojavljajo v mišicah nog, ob pregledu lahko v področju prizadete mišice zatipamo zatrdlino. Večinoma gre le za neprijetno in nenevarno stanje, v določenih primerih pa lahko krči nakazujejo tudi na bolezen.

Športna rekreacija in z njo povezane poškodbe

Športna rekreacija in z njo povezane poškodbe

dr. Bogdan Ambrožič Zdravstveni nasvet

V zadnjem desetletju je športna rekreacija postala zelo priljubljena in število rekreativnih športnikov je v nenehnem porastu. Športna rekreacija je pomembna za vzdrževanje fizične in psihične kondicije, predvsem pa za ohranjanje zdravja in preprečevanje številnih bolezni, najbolj srčno-žilnih. A s športnimi aktivnostmi se poveča tudi tveganje za nastanek poškodb.

Avtoimunske in avtoinflamatorne bolezni kože

Jasmina Demšar Zdravstveni nasvet

Imunski sistem nas s tvorbo protiteles in drugih vnetnih molekul brani pred bakterijami, virusi in paraziti ter nas tako ščiti pred okužbami. O avtoimunih boleznih govorimo, ko se pojavi napaka in imunski sistem napade naše lastno tkivo – telo svoje lastne celice prepozna kot škodljive ter se pred njimi brani, kot bi se branilo pred virusi in bakterijami. Posledici tega napada sta vnetje in poškodba lastnih tkiv.

Slabokrvnost pri ženskah

Slabokrvnost pri ženskah

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Slabokrvnost ali anemija je relativno pogosta bolezen, ki po ocenah SZO prizadene 20 % populacije. Med ženskami je v obdobju, ko imajo mesečno perilo, desetkrat pogostejša. Pogosteje se pojavi še pri otrocih do petega leta starosti in pri starostnikih. Pomembno lahko vpliva na zdravje in kakovost življenja, zato je dobro, da vsi poznamo znake slabokrvnosti in jo preprečujemo ter po potrebi zdravimo.

Kako razumeti travmo pri otrocih

Klavdija Zver Zahwi Zdravstveni nasvet

Nevroznanost nam s svojimi najnovejšimi raziskavami dokazuje, da imajo otrokove zgodnje izkušnje velik vpliv na to, kako se možgani oblikujejo in delujejo kasneje v življenju.

Prva pomoč – zvin

Jani Petrović Zdravstveni nasvet

Zvin je poškodba, pri kateri se nategne ali raztrga sklepna vez. Vezi ali ligamenti povezujejo kosti, ki tvorijo sklep. Sestavljene so iz vezivnega tkiva, čigar elastičnost je majhna, zato nenadni prekomerni gibi relativno hitro privedejo do okvar sklepnih struktur. Mehanizem poškodbe je dokaj enostaven, prekomerna sila pri gibu (presežena fiziološka meja) privede do poškodbe sklepne ovojnice, vezi ali sklepnih površin kosti, ki tvorijo sklep. Zvijemo si lahko praktično vsak sklep, vendar so nekateri zaradi obremenitev ter položaja veliko bolj na udaru.

Nosečnice v avtomobilu

Nosečnice v avtomobilu

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Veliko nosečnic pogosto ali vsaj občasno vozi avtomobil, nekatere zelo rade, druge zaradi potrebe. Praktično vse pa – vsaj občasno kot sopotnice – sedejo v avto. Zdrave nosečnice lahko vozijo avtomobile, vendar je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, da bo vožnja varna.

Hemeroidi

Hemoroidi

Asist. dr. Anja Černe Zdravstveni nasvet

Hemoroidi so normalni venski pleteži, ki jih imamo vsi v danki, da zaustavljajo blato in vetrove. V določenih primerih se ti žilni pleteži povečajo in pričnejo povzročati težave. K temu so bolj nagnjeni ljudje z dedno predispozicijo, debelostjo, nosečnice in ljudje, ki veliko sedijo ali imajo težave z zaprtjem.

Prenehanje kajenja

Opustitev kajenja? To ni več vprašanje!

Primož Kus Zdravstveni nasvet

Vsi vemo, da je kajenje izjemno škodljivo za zdravje. Prizadene pljuča, je eden izmed glavnih vzrokov za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) ter srčno-žilnih bolezni, prispeva k razvoju raka pljuč in drugih oblik raka. Zato je ključnega pomena, da kajenje čim prej opustimo. Za opustitev kajenja ni nikoli prepozno. Pozitivni učinki se pokažejo že po 20 minutah, dolgotrajni pa po nekaj letih.

Dehidracija

Dehidracija

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

Voda predstavlja od 75 odstotkov telesne teže pri otroku do 55 odstotkov telesne teže pri starostniku in je nujna za normalno delovanje celic – nujna je za življenje. Vodo izgubljamo preko ledvic z urinom, preko črevesja z iztrebki, preko pljuč z dihanjem in preko kože s perspiracijo in znojenjem. Kadar je vnos tekočin v primerjavi z izgubo manjši, nastane dehidracija.

Spolno prenosljive okužbe

Spolno prenosljive okužbe

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

Spolno prenosljive okužbe (SPO) so okužbe, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Povzročajo jih različne bakterije, virusi ali paraziti. Če jih odkrijemo dovolj zgodaj, so praviloma dobro ozdravljive. Nezdravljene pa povzročajo zaplete in trajne okvare. Poleg tega je zgodnje odkrivanje in zdravljenje SPO pomembno tudi zato, da okužena oseba ne okuži svojih spolnih partnerjev.

Varno potapljanje med valovi koronavirusa

Primož Kus Zdravstveni nasvet

Pandemija koronavirusne bolezni 19 je močno zaznamovala tudi aktivnosti rekreativnih in profesionalnih potapljačev. Trenutno smo med posameznimi valovi pandemije in pred nami so najtoplejši meseci v letu ter počitnice, ko lahko v večji meri pričakujemo tudi nadaljnje aktivnosti med potapljači. Zaradi tega se upravičeno postavlja vprašanje, ali pri potapljaču, ki je zbolel in okreval po koronavirusni bolezni, to vpliva na njegovo zdravstveno sposobnost za potapljanje oz. večjo nevarnost potapljaških nesreč.

Družinska domača lekarna poleti

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Ko se odpravljamo na pot in vemo, da lekarna ne bo pri roki, ali pa uživamo doma in smo radi pripravljeni na vse, je dobro imeti pri sebi osnovna zdravila za lajšanje najpogostejših zdravstvenih težav.

Glavobol

Glavobol – kdaj k zdravniku?

dr. Nevenka Mlinar Zdravstveni nasvet

Verjetno je vsak izmed nas že imel glavobol, saj je to ena izmed najpogostejših zdravstvenih težav. Vedno gre za neprijeten občutek, človek z glavobolom trpi bolečino, težko dela in komunicira z drugimi. Večinoma zaradi glavobola ni ogroženo življenje, v zelo redkih primerih pa je znak resnega bolezenskega stanja. Odločitev, kdaj poiskati zdravniško pomoč, včasih ni enostavna.

Travma

Travma in njeni številni obrazi

Klavdija Zver Zahwi Zdravstveni nasvet

Beseda travma je grškega izvora in v prevodu pomeni rana, poškodba. Travma zagotovo pusti rano, saj gre pri tem za dogodke, ki so ogrožajoči za posameznikovo preživetje ali za njegov občutek varnosti. Lahko gre za enkraten dogodek ali več ponavljajočih se dogodkov, ki v osebi sprožijo intenzivne občutke strahu, nemoči ali groze. Kako oseba oceni travmatičen dogodek, je odvisno od starosti, okolja in podpore njej pomembnih oseb, ki lahko spremenijo tok razvoja travme.

Ravnotežje

Kako ohraniti dobro ravnotežje?

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

Ravnotežje je ena od pomembnejših funkcij našega organizma, ki vpliva na kakovost življenja starostnikov. Motnje ravnotežja so namreč povezane z višjim tveganjem za padce, ki pri starostnikih pogosto predstavljajo točko preloma, ko se zdravstveno stanje začne nezadržno slabšati.

Vnetje sečil

Vnetja sečil

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Eno najpogostejših okužb, okužbo sečil, povzročajo bakterije iz anogenitalnega predela, ki prek sečnice vstopijo v mehur in prostato, od koder lahko napreduje prek sečevodov do ledvic. Vnetja lahko prizadenejo različne skupine ljudi, nekateri pa so takšnemu vnetju še posebej podvrženi. V vsakem primeru je pravilno ravnanje ob vnetju blagodejno za naše počutje.

Preprečimo toplotni udar

Preprečimo toplotni udar

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

V poletnih dneh, ko običajno na prostem preživimo več časa, smo tudi bistveno bolj izpostavljeni visokim temperaturam in zdravstvenim zapletom, ki sledijo predolgi izpostavljenosti. Obstaja več oblik pregretja telesa. Nekatere med njimi lahko povzročijo resne zaplete.

Akne ali mozoljavost

Akne ali mozoljavost – vzroki bolezni

Jasmina Demšar Zdravstveni nasvet

Acne vulgaris ali mozoljavost so pogosta bolezen, ki prizadene predvsem najstnike. Nastanejo zaradi zamašitve lasnih foliklov in spremljajoče sebacealne žleze, ki jo imenujemo pilosebacealna enota. Najpogosteje prizadenejo kožo obraza in prsnega koša. Vzroka za nastanek aken medicina danes žal še ne pozna do potankosti. Vedno več je študijskih člankov, ki želijo ugotoviti povezavo med prehrano in aknami.

Vrtoglavica in omotica

Vrtoglavica in omotica

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

Vrtoglavica je pogost simptom, zaradi katerega se ljudje obračajo po pomoč k zdravniku. Pogosto pa zamešajo izraza vrtoglavca in omotica, med katerima obstaja razlika.

Prva pomoč – opekline

Jani Petrović Zdravstveni nasvet

Z opeklinami, takšnimi in drugačnimi, smo se vsi že velikokrat srečali. Spadajo med najpogostejše poškodbe v gospodinjstvu, najranljivejša skupina pa so otroci. Sam izraz opeklina izhaja iz pekočega občutka, ki ga poškodba povzroči, saj pride do uničenja celic.

Zaščita otrok pred soncem – varna uporaba krem

Jasmina Demšar Zdravstveni nasvet

Zaščita otroške kože pred soncem je pomembna naloga staršev tekom dolgih, sončnih poletnih dni. Vsaka sončna opeklina namreč za dva- do trikrat poveča verjetnost za nastanek kožnega raka. Poškodbe, ki nastanejo v koži zaradi izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom, se z leti seštevajo. V povprečju od opekline do nastanka kožnega raka mine od 20 do 30 let, zato je preprečevanje opeklin v zgodnjih letih življenja ključnega pomena.

Kašelj

Asist. dr. Anja Černe Zdravstveni nasvet

Eden najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika je kašelj. Vsi ga dobro poznamo in k sreči se v večini primerov za njim ne skriva huda bolezen. Kljub temu pa je lahko zelo nadležen, lahko nas fizično utruja, moti naš spanec, povzroči hripavost, bolečine v dihalnih mišicah, znojenje. Včasih se za njim skriva bolezen, ki jo je treba zdraviti.

Alergična ali vnetna reakcija na pike žuželk

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Spomladi, sploh pa poleti, se število pikov žuželk zelo poveča. Nekateri pikov sploh ne opazijo, pri drugih pa je reakcija na pik kar obsežna. Redko pa gre za pravo alergijo. Pičijo nas komarji, ose, čebele, mravlje, mušice, sršeni … V osnovi gre za dve vrsti reakcij na pik.

Atopijski dermatitis

Jasmina Demšar Zdravstveni nasvet

Atopijski dermatitis je kronično vnetna kožna bolezen, ki se pogosto začne v prvih mesecih življenja oziroma v zgodnjem otroštvu. Prizadene med 15 in 20 % otrok v ekonomsko razvitih državah. Pri določenem procentu ljudi bolezen z nastopom pubertete izveni, neredko pa se  nadaljuje v odrasli dobi. Za atopijskim dermatitisom je obolelih od pri 5-10 % odraslih.

Zdravstveni nasvet na daljavo - telemedicina

Zdravstveni nasvet na daljavo – telemedicina

Petra Jelenko Roth Zdravstveni nasvet

V času pandemije, ko je bilo težje priti do svojega zdravnika, je zaživelo svetovanje na daljavo. Tudi na področju duševnega zdravja. Če smo bili prej do takšnega stika z zdravnikom zadržani, je zdaj za nekatere postal nujna, za druge pa dolgo pričakovana praktična rešitev. Raziskave kažejo, da so nasveti zdravnika na daljavo enako učinkoviti kot nasveti ob obisku zdravnika v ordinaciji.

Seneni nahod in alergijska astma

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Pri senenem nahodu gre za vnetje nosne sluznice zaradi alergenov iz zraka v času cvetenja rastlin. Pogosto je pridruženo tudi vnetje očesne veznice in vnetje sluznice žrela, grla, spodnjih dihal (bronhijev) ali alergijska astma. Ker imamo eno dihalno pot, ki gre od nosu prek žrela, grla, sapnice, bronhijev do malih dihal, se vnetje lahko pojavi na celi dihalni poti.

Komunikacija-Triglav zdravje

Komunikacija in njen namen

Klavdija Zver Zahwi Zdravstveni nasvet

Ljudje s svojim vedenjem, govorjenjem in telesnim izražanjem nenehno nekaj sporočamo. Namen komunikacije v takšni ali drugačni obliki je, da želimo nekomu nekaj sporočiti, jih v nekaj prepričati ali zgolj posredovati določene informacije. Da lahko osebi na drugi strani uspešno sporočimo, kaj si želimo, kaj čutimo ali kaj potrebujemo, večinoma uporabljamo govorno komunikacijo.

Demenca

Asist. dr. Anja Černe Zdravstveni nasvet

Zakladnica spominov in njihovo obnavljanje oblikuje človeka v osebnost. Omogoča mu samostojnost in tvorno sodelovanje v družbi. Motnje spomina v napredovalnih stopnjah bolniku odvzamejo samostojnost in osebnost, kar ne prizadene le bolnika, temveč njegovo celotno družino. Pomembno je, da znake demence prepoznamo čim prej, saj poznamo učinkovita zdravila, ki zaustavijo njeno napredovanje za nekaj let.

Telesna aktivnost v nosečnosti

Telesna aktivnost v nosečnosti

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Življenjski slog v nosečnosti ima dolgoročen vpliv na vsaj dve generaciji. Zdrav način življenja je pomemben že pred nosečnostjo, v nosečnosti pa lahko vpliva na njen potek, na pojav zapletov in na počutje nosečnice. Je izjemno pomemben za razvoj ploda. Poleg zdrave prehrane, izogibanja škodljivim substancam (alkohol, tobak, droge) in stresu ter primernega počitka in spanja (7–8 ur na noč, najbolj zdrav je večerni spanec) je za zdravje nosečnice, ploda, novorojenčka in kasneje otroka izjemno pomembna telesna aktivnost. Za vse nosečnice je najprimernejša rekreacija hitra hoja.

Spopadanje s stresom in tesnobo med COVID-19 epidemijo

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Anksioznost ali tesnoba je telesni odziv, za katerega je značilno povečano izločanje stresnih hormonov – kortizola in adrenalina, pa tudi vnetnih snovi (citokinov), kar pripravi telo na »boj ali beg« odziv. Telo je v visoki pripravljenosti na izredne dogodke. Ko ti izredni dogodki postanejo preveč redni, našemu telesu ta stres škoduje. So ljudje, ki imajo ta občutek adrenalinskega vzburjenja radi, jih poživlja, vsekakor pa dolgoročno tudi njim zdravstveno ne koristi. Večini po mnogih letih stresnih razmer pusti zdravstvene posledice.

Bolečina v spodnjem delu trebuha – kdaj k zdravniku?

dr. Nevenka Mlinar Zdravstveni nasvet

Bolečina v spodnjem delu trebuha lahko nastane zaradi sprememb v prebavnem traktu, sečilih, spolovilih, rodilih, žilah, živcih in mišično-kostnem sistemu. Nahaja se med popkom in dimljami. Vzroki zanjo so odvisni od spola in starosti. Odločitev, kdaj k dežurnemu zdravniku in kdaj lahko počakamo na pregled pri osebnem zdravniku, je pogosto težka.

Kaj lahko sami naredimo za zdravje oči?

Metka Krampf Zdravstveni nasvet

Če bi radi preprečili slabšanje vida in preventivno poskrbeli za zdravje svojih oči, spoznajte dejavnike, ki lahko izrazito vplivajo na izboljšanje očesnega vida in bolezni oči. Zgodnja preventivna in skrb za zdravje oči sta bolj učinkoviti kot naknadno zdravljenje že odkritih in razvitih bolezni.

Nespečnost

Asist. dr. Anja Černe Zdravstveni nasvet

Spanje je zelo pomemben del našega življenja. Kakovosten spanec ugodno vpliva na naše duševno, telesno in čustveno zdravje. Spanje je več kot le počitek organizma, saj se med spanjem odvijajo številni procesi, pomembni za deljenje celic, rast organizma, odstranjevanje škodljivih snovi iz telesa, uravnavanje krvnega tlaka, razpoloženje, spomin.

Bolečina v zgornjem delu trebuha – kdaj k zdravniku?

dr. Nevenka Mlinar Zdravstveni nasvet

Bolečina v trebuhu je zelo pogost simptom, vendar v večini primerov ne zahteva nujnega obiska pri zdravniku. V približno 90 % primerov gre za t. i. funkcionalno bolečino, ki ni posledica resne bolezni. Zlasti pri otrocih je taka vrsta bolečine pogosta in odraz doživljanja različnih vrst psihičnih stisk. Po drugi strani pa je bolečina v zgornjem delu trebuha lahko posledica dogajanja v želodcu, dvanajsterniku, jetrih ali trebušni slinavki. Vzrok bolečine so lahko tudi spremembe na hrbtenici, akutni srčni infarkt, vnetje živca ali ledvične bolezni.

Izguba voha

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

Izguba voha je lahko posledica nenevarnih stanj, kot so na primer prehlad, alergijski rinitis, akutni sinuzitis ali nosni polipi, lahko pa se v ozadju skriva tudi resnejša patologija. Sploh v zadnjem času je postal ta simptom zanimiv, saj so znanstveniki opažali pogostejšo izgubo voha pri bolnikih, okuženih z novim koronavirusom.

Kako živeti novo normalnost ali izgubljeni v maskah

doc. dr. Miha Skvarč Zdravstveni nasvet

Po dveh mesecih se vračamo v tisto, čemur nekateri pravijo nova normalnost. Se kdaj vprašate, kako ste se spremenili v tem času? Česa smo se naučili in kaj pozabili? Ali je nova normalnost OK?
Vse to se najbolj kaže v nošenju mask. Maske so vsepovsod. Doma narejene iz blaga, iz straniščnega papirja, otroci dobivajo domače naloge, kako izdelati masko. Le redko pa zasledimo tehtne nasvete o tem, kdaj, zakaj in katere maske nositi.

Rak jajčnikov

Rak jajčnikov

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

8. maj je od leta 2013 razglašen za svetovni dan raka jajčnikov, ki je sedmi najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji je lani zbolelo okoli 130 žensk, število je v rahlem upadanju. Najpogosteje zbolijo ženske med 50. in 80. letom starosti. Svetovni dan je bil razglašen z namenom, da bi se javnost seznanila s problematiko raka jajčnikov, predvsem pa z zgodnjimi znaki bolezni. Zgodnje odkrivanje je ključno za uspešno zdravljenje.

Suha koža

Jasmina Demšar Zdravstveni nasvet

Suha koža je v zimskem in spomladanskem času pogosta težava. Koža, ki je suha, je na otip hrapava, prekrita z luskami in razpokami, velikokrat tudi srbi in peče. Na suhi koži se pogosto pojavijo pordela, luščeča se žarišča, ki jih strokovno imenujemo ekcemi.

Kdaj k zdravniku?

dr. Nevenka Mlinar Zdravstveni nasvet

V praksi se pogosto sprašujemo, kdaj se lahko z zdravstveno težavo spoprimemo sami, kdaj pa z ukrepanjem ni dobro odlašati in je treba čim prej obiskati osebnega zdravnika ali se napotiti na urgenco. K urgentnemu zdravniku gremo lahko takoj, kadar koli, ni se treba naročiti in če ne drugega, izvemo, kako resno je stanje, če že ne dobimo točne diagnoze. Po drugi strani pa osebni zdravnik pozna svoje paciente, njihove kronične bolezni, zdravljenje in odzivanje na različne bolezenske težave. S tega vidika je njegova obravnava bolj kvalitetna in prilagojena posamezniku.

Akutno vnetje srednjega ušesa – kdaj k zdravniku?

dr. Nevenka Mlinar Zdravstveni nasvet

Akutno vnetje srednjega ušesa nastane zaradi slabe prezračenosti srednjega ušesa (navadno zaradi zamašenega nosu) in okužbe z mikroorganizmi v votlinici tik za bobničem. Votlinica je normalno napolnjena z zrakom, ob okužbi pa se napolni s tekočino ali gnojem, kar pritiska na bobnič in povzroča bolečino.

Kako ločiti med prehladom in senenim nahodom

Maja Kolšek Šušteršič Zdravstveni nasvet

V času epidemije s koronavirusno boleznijo COVID-19 smo ljudje postali zelo pozorni na vse simptome in znake, ki se pojavijo in bi lahko pomenili okužbo. Med drugim so znak okužbe s COVID-19 tudi izcedek iz nosu ali zamašen nos, izguba vonja ter bolečine v žrelu. Ti simptomi in znaki, ki so značilni tudi za ostala virusna obolenja, se prepletajo s simptomi in znaki, ki jih povzročajo alergije na pelode rastlin.

Spoprijemanje s strahom, tesnobo in zaskrbljenostjo v času epidemije

Klavdija Zver Zahwi Zdravstveni nasvet

Živimo v času velikih ekonomskih in družbenih sprememb, ki od nas zahtevajo veliko mero prilagajanja. Vse, kar smo imeli prej za samoumevno, je naenkrat postalo težko dosegljivo, omejeno ali nejasno. Ljudje smo po svoji naravi nagnjeni k osmišljanju sveta okrog nas, ker nam to daje občutek kontrole in posledično varnosti. In kako osmišljamo stvari, je v veliki meri odvisno od tega, kaj smo se naučili skozi življenje, kakšne izkušnje smo pridobili in kakšne zaključke smo iz njih povlekli.

Ali Baba in 40-dnevna karantena

doc. dr. Miha Skvarč Zdravstveni nasvet

Slovenci smo se hrabro spopadli z nevidnim sovražnikom v obliki novega koronavirusa. Še več, dokazali smo, da znamo stopiti skupaj, ko je treba. 12. 3. 2020 so odgovorni razglasili epidemijo, ker je grozilo, da se bo novi koronavirus ali SARS-CoV-2 nenadzorovano širil. Do 12. 3. 2020 smo odkrili 89 na novo okuženih ljudi. Slovenija je zastala. Odšli smo v samoizolacijo. Lahko bi se reklo, da smo se samokarantenirali, tj. odšli v karanteno.

Najstnik in epidemija virusa COVID-19 – komu se bo prej zmešalo?

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Za najstnike je ta čas čustveno še posebno zahteven. Še bolj kot drugim starostnim skupinam jim je pomembna družba vrstnikov, ki jim je sedaj odvzeta. Veliko časa zato preživijo pred zasloni mobilnih naprav, kar ni najbolje. Pa vendar. Kar naenkrat je njihov svet dosegljiv le prek ekrana. Razumite jih in jih pri tem podprite. Videoklici tokrat štejejo med druženje. Čas pred ekranom bo pričakovano daljši.

Ugriz klopa in bolezni, povezane z ugrizom klopa

Asist. dr. Anja Černe Zdravstveni nasvet

Sončno vreme nas vabi v naravo, kar ima številne ugodne učinke na naše zdravje in dobro počutje. Žal pa se lahko sprehod po naravi konča tudi z boleznijo. Klop, drobcena živalca, ki jo prištevamo med pršice, je lahko prenašalec številnih bolezni. Med njimi sta v Sloveniji najbolj pogosti dve – lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.

Koronavirus: Danes in jutri

Primož Kus Zdravstveni nasvet

Kako smo pripravljeni na življenje s koronavirusom? 16. marca se je pri nas tako kot tudi na drugih koncih sveta – ponekod že prej, drugod kasneje – življenje ustavilo. Ustavilo se je zaradi na videz neznatnega virusa, ki smo mu dali ime SARS-CoV-2. V vseh mesecih, odkar je na svojem križarskem pohodu, smo o njem izvedeli precej, še vedno pa zanj nimamo cepiva ali zdravila. Vse, kar smo se do sedaj naučili, je, kako se mu izogibati, ker samo na ta način lahko omilimo posledice širjenja epidemije.

Najpogostejša vprašanja o bolezni COVID-19

doc. dr. Miha Skvarč Zdravstveni nasvet

Izbruh novega koronavirusa SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za pandemijo, s čimer je potrdila razširjenost te zelo nalezljive bolezni po vsem svetu. V številnih državah, tudi v Sloveniji, je trenutno razglašena epidemija. Novi koronavirus je bil svetu še do pred kratkim popolna neznanka in kot tak prinaša številna vprašanja, dileme in strahove.

Intervju z doc. dr. Miha Skvarč, dr.med.: COVID-19, imunost in dolgoročni obeti

doc. dr. Miha Skvarč Zdravstveni nasvet

V času izrednih razmer kroži o COVID-19 veliko informacij, predvsem pa dilem in nejasnosti, kako varna in zdrava bo naša prihodnost. Za verodostojne informacije glede te bolezni in mnenje o dolgoročnih obetih in primernih ukrepih za zaščito zdravja nas in naših bližnjih smo povprašali doc. dr. Miho Skvarča, dr. med., specialista klinične mikrobiologije, predstojnika Službe za bolnišnično higieno in mikrobiologijo v Splošni bolnišnici Jesenice.

(P)ostanite psihološko odporni

Petra Jelenko Roth Zdravstveni nasvet

Prostran svet, v katerem je živela naša družba, se je z razglasitvijo epidemije in izolacije zaradi koronavirusa nepredstavljivo zožil. Vsakodnevne rutine so se nemudoma porušile, odnosi med nami pa čez noč predrugačili. Osamitev med štirimi stenami z vselej istimi ljudmi ali celo v samoti pomembno vpliva na nas in naše odnose. Kolektivni strah, ki se je razširil po vsem svetu, vdira tudi v naše izolirane domove. Kako ta vpliva na vas in kaj lahko storite, da ohranite ali zgradite svojo psihološko odpornost? O duševnem stanju v času epidemije, izzivih in rešitvah za boljše počutje ter pripravah na čas potem smo se pogovarjali s Petro Jelenko Roth, dr. med., specialistko psihiatrije. Več v videu.

Dr. Kus za STA: Vsaka kriza prinese tudi pluse in pri epidemiji se kažejo

Primož Kus Zdravstveni nasvet

Vsaka kriza prinaša veliko izzivov in na nas je, da se z njimi spopademo na čim bolj uspešen način. Prav zato vsaka kriza poleg negativnih posledic prinese tudi veliko pozitivnega razvoja, novih rešitev in sprememb v miselnosti, ki na nek način izboljšajo naše življenje v prihodnje in so gonilo razvoja. Takšnega mnenja je tudi zdravnik družinske medicine Primož Kus, ki se je v intervjuju za STA dotaknil pozitivnih in negativnih posledic, s katerimi se soočajo predvsem družinski/osebni zdravniki in njihovi pacienti. Kaj je povedal, lahko poslušate v videu.

Kaj storiti, če rabim zdravstveno pomoč, in kako varno do nje?

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

V času epidemije Covid-19 je dosegljivost zdravstvenih storitev močno otežena. Osebni zdravniki opravijo manj pregledov, a ogromno posvetov preko telefona ali elektronske pošte. Večina specialistične dejavnosti je močno okrnjene, z izjemo obravnave nosečnic, onkoloških bolnikov ter vseh napotenih s stopnjo nujnosti ‘nujno’ ali ‘zelo hitro’. Mnogo obravnav in operacij je bilo prestavljenih, novi termini so lahko že znani ali pa še ne. Vse to ustvari skrb, kako do obravnave, če jo potrebujemo. V kolikor se vaše zdravstveno stanje slabša zaradi težav, zaradi katerih že čakate na specialistično obravnavo, se obrnite na osebnega zdravnika, ki bo, če je potrebno, ukrepal.

Epidemija: Kako čim bolje preživeti čas doma s šoloobveznim otrokom

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Kolikokrat smo obžalovali, da nimamo dovolj časa za otroke zaradi službenih obveznosti. V času epidemije se je to pri mnogih obrnilo na glavo. Kako čim bolje preživeti vse te dni doma? Kot bi bili v neki igri – sedaj imamo čas, a smo omejeni v prostoru in aktivnostih. Družba ni dovoljena, obsežnejši izleti niso dovoljeni. Kaj pa zdaj?

Otroci – kaj če zbolijo za COVID-19

Nana Fartek Zdravstveni nasvet

Ljudje vseh starosti se lahko okužijo z novim koronavirusom (2019-nCoV). Otroci se okužijo najpogosteje preko bližnjega kontakta (starša, prijatelja); ta je lahko bolan ali le prenašalec virusa. Okužbe potekajo večinoma blago in brez resnih posledic. Prav zato igrajo otroci pomembno vlogo kot prenašalci okužbe na druge. Najbolj nas skrbi prenos okužbe na babice in dedke ali druge imunsko oslabljene osebe.

Porodi v času epidemije virusa COVID-19

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Izbira porodnišnice je – tako kot sicer, ko ni epidemije – svobodna in po želji ali presoji porodnice. Porod na domu je vedno odsvetovan, v času epidemije pa prepovedan z uredbo vlade RS, objavljeno v Uradnem listu.
Vseh 14 slovenskih porodnišnic je tudi v času epidemije varnih tako s porodniškega kot z epidemiološkega vidika. Zagotovljene imajo primerne pogoje za porode okuženih nosečnic ter seveda zagotavljajo pogoje za porode zdravih nosečnic. Zaradi strogih preventivnih varnostnih ukrepov pri osebju in pacientkah je možnost za okužbo s koronavirusom v porodnišnicah izjemno majhna.

Nosečnost v času epidemije COVID-19

Izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić Zdravstveni nasvet

Nosečnost je poseben čas v življenju vsake ženske, ki že samo prinese veliko vprašanj in izzivov. V času epidemije pa se seveda pri marsikateri nosečnici pojavljajo dodatna vprašanja, strahovi in dileme, zato smo se za nekaj smernic obrnili na izr. prof. dr. Natašo Tul Mandić, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.

Vaje z žogo za boljšo držo

Živa Zdolšek Sluga Zdravstveni nasvet

Gibanje je pomemben del zdravega življenja. Če le 15 minut na dan posvetite vadbi, to dolgoročno opazno prispeva k boljšemu počutju in telesni drži. In zakaj ne bi tega naredili na zabaven način, z žogo?